STA novice / Vlada za podaljšanje veljavnosti vinjet za štiri mesece, odprava vinjet na Obali (dopolnjeno)

Kot je v izjavi za medije po seji povedal podpredsednik vlade Matej Arčon, so se za podaljšanje vinjet odločili zaradi bistvenega povečanja prometa, rekordnih investicij, zastojev in tudi zaradi kakovosti uporabe avtocest. Za štiri mesece se bo podaljšala veljavnost vinjet, ki bodo veljavne na 1. december 2025.

"S tem kažemo korekten odnos do vseh tistih, ki avtoceste uporabljamo vsak dan. Zavedamo se, da so investicije res rekordne in da je potrebno potrpljenje, hkrati pa gremo nasproti vsem tistim, ki te avtoceste uporabljamo," je dodal Arčon.

Premier Robert Golob je v izjavi med obiskom Splošne bolnišnice Murska Sobota povedal, da gre za "logičen ukrep" v času, ko se izvajajo številne investicije v cestno infrastrukturo. "Dars se je po dolgem času skupaj z ministrstvom za infrastrukturo lotil prepotrebne obnove in sanacije celotnega omrežja avtocest v Sloveniji. Nekatere ukrepe je enostavno treba izpeljati, tudi če niso popularni, in se bodo še nadaljevali, zato sem bil zadovoljen, ko sta Dars in ministrstvo skupaj pripravila predlog, da se zaradi vseh teh zastojev podaljša veljavnost vinjet," je dejal.

Kot so po seji sporočili z ministrstva za infrastrukturo, želijo z ukrepom zagotoviti pravičnejšo obravnavo imetnikov letnih elektronskih vinjet, saj jim bo omogočeno podaljšano obdobje uporabe cestninskega omrežja brez dodatnih stroškov.

S tem se blažijo negativne posledice zmanjšane pretočnosti cestninskega omrežja zaradi velikega investicijskega cikla na slovenskih avtocestnih odsekih, ki je nujno potreben z vidika varne uporabe teh avtocestnih odsekov in ohranja zaupanje uporabnikov v sistem vinjetnega cestninjenja, so še dodali.

Ob tem so se na seji v Murski Soboti dotaknili tudi prometne problematike v slovenski Istri ter hitro cesto med mednarodnim mejnim prehodom Škofije in Koprom z uredbo prekategorizirali v glavno cesto, kar pomeni, da na tem delu s 1. januarjem 2026 uporaba vinjete za osebna vozila ne bo več potrebna. Cesta bo sicer še naprej v upravljanju Darsa, kar pomeni, da bo kot izbirna cestninska cesta cestninjena izključno za tovorna vozila.

S tem ukrepom so po dolgih prizadevanjih lokalnega prebivalstva uslišali njihove zahteve. Pobudo za izvzem obalne hitre ceste iz vinjetnega sistema, ki sta jo pred meseci sprožila poslanka SD Meira Hot in poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Ziza, je s podpisi podprlo okoli 8000 ljudi. Tudi poslanska skupina SDS je konec septembra vložila predlog novele zakona, s katerim bi ta odsek izločili iz sistema cestninjenja, a infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek še na nedavni seji DZ na to temo takšnemu predlogu ni bila naklonjena.

Po seji so z ministrstva sporočili, da so poiskali rešitev, ki ne ruši enotnosti dobro uveljavljenega in delujočega sistema cestninjenja ter hkrati zagotavlja nediskriminatorno obravnavo uporabnikov na celotnem omrežju cestninskih cest v Sloveniji. Ob tem so poudarili, da je ukrep začasne narave in je predviden do izgradnje hitre ceste med Koprom in Dragonjo.

Poslanka Hot vladno odločitev razume kot veliko zmago za prebivalce slovenske Istre. "Gre za odločitev, ki neposredno izboljšuje kakovost življenja ljudi v naši regiji, zmanjšuje prometne zastoje in prinaša bolj pošteno ureditev za vse, ki se vsak dan vozijo na odsekih cest H5 in H6. To je rezultat večletnega dela, številnih pobud, razprav in vztrajnega opozarjanja na prometne težave, s katerimi se sooča naše okolje," je zapisala v današnjem odzivu.

Odločitev vlade sta pozdravila tudi poslanca Svobode iz slovenske Istre, Robert Janev in Tamara Kozlovič, ki sta na ministrstvo prav tako naslavljala tovrstne pobude. "Ukrep, ki bo začel veljati z januarjem 2026, predvideva odpravo plačila vinjet na hitri cesti H5 in H6 do izgradnje hitre ceste Koper-Dragonja. Zato ga razumeva tudi kot zavezo vlade, da se gradnja te hitre ceste, ki lahko predstavlja dolgoročno rešitev za izboljšanje stanja v prometu v tem delu Slovenije, v najkrajšem času tudi izvede," sta zapisala v današnji izjavi.

Podpredsednik vlade je komentiral tudi torkovo poročilo o svetovih gospodarskih obetih, v katerem je Mednarodni denarni sklad (IMF) Sloveniji oceno letošnje gospodarske rasti znižal na 1,1 odstotka. Kot je dejal, strokovnjaki ne glede na znižanje ocene menijo, da je slovensko gospodarstvo v dobrem stanju in da dobro deluje.

"Tudi mednarodne bonitetne ocene nam dajejo spodbudne novice, da je Slovenija na pravi poti ter da so ukrepi, ki jih sprejemata vlada in parlament, pozitivni in v korist državljank in državljanov," je še dejal.