STA novice / Pristojni odbor DZ vnovič potrdil novelo zakona o splošnem upravnem postopku

Državni svetniki so ocenili, da novela znižuje standarde pravne varnosti za posameznike, vključene v upravne postopke. Najresnejši poseg v ustavna procesna jamstva so po njihovi oceni spremembe pri vročanju pošiljk. Novela namreč bistveno skrajšuje rok za nastanek fikcije vročitve, in sicer s 15 dni na sedem dni od odpreme dokumenta oz. od takrat, ko je bil dokument puščen v predalčniku.

Sporna se jim zdi tudi možnost izdaje odločbe brez obrazložitve, če se stranka odpove pravici do pritožbe že pri ustni razglasitvi. Ustna seznanitev stranke ne more zagotavljati enake kakovosti obveščenosti, kot jo omogoča pisna odločba z natančno obrazložitvijo, zato je nepreklicna odpoved pritožbam, ki povzroči dokončno izgubo možnosti pravnega varstva, prekomeren poseg v ustavna procesna jamstva.

Kot še eno sporno omejitev pa so navedli omejitev pravice do obrambe v postopkih, kjer obravnavajo tajne podatke. Ta pravica se stranki v zvezi s tajnimi podatki namreč zagotovi le prek pooblaščenca, stranki pa se s tem onemogoči aktivno sodelovanje in celovita obramba.

Pri pripravi novele stroka ni sodelovala in ji izrazito nasprotuje, je poudaril predsednik državnega sveta Marko Lotrič. Spomnil je, da je na predlog novele letelo več opozoril zakonodajno-pravne službe DZ, komisije DS za upravno ureditev in Sodnega sveta o neskladjih sprememb z ustavo in pravnim sistemom, a so bila njihova opozorila prezrta.

Državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Jure Trbič je na odboru dejal, da je DS novelo iz nerazumljivih razlogov vrnil v odločanje. Na ministrstvu za javno upravo zagotavljajo, da se s predlaganimi rešitvami pravna varnost državljanov ne bo poslabšala, želijo pa optimizirati postopke. Temu cilju po njihovih navedbah sledijo tudi spremembe pri vročanju odločb.

Zakon predvideva, da se bo za vse pravne osebe, denimo gospodarske družbe, samostojne podjetnike, društva in politične stranke, uvedlo obvezno elektronsko vročanje. Vsaka pravna oseba bo zato morala imeti varni elektronski predal. Tistim, ki ga same ne bodo odprle, ga bo brezplačno zagotovila država v enem letu od uveljavitve zakona. Tudi pravne osebe pa bodo vloge še vedno lahko vlagale tudi v fizični obliki.

Pri fizičnih osebah bo vročanje po elektronski poti le v primerih, ko bodo za to izrazile interes. So pa tudi pri vročanju dokumentov v fizični obliki predvidene nekatere spremembe. Sedaj je ob neuspeli vročitvi pošiljka naslovnika na pošti čakala 15 dni, če je ni prevzel, pa mu jo je pismonoša vrgel v poštni nabiralnik. Sedaj mu bo pošiljko, če je naslovniku ne bo mogel vročiti osebno, že takoj pustil v nabiralniku.

Na ministrstvu poudarjajo, da se sočasno rok za pritožbo podaljšuje s 15 na 21 dni ter da se zato za stranke, ki se s prejeto odločitvijo ne strinjajo, skupni čas za vročitev in pripravo ter vložitev pritožbe bistveno ne spreminja. Po novem bi bil 28, sedaj pa je 30 dni.

Poslanec SDS Andrej Kosi je med razpravo dejal, da je skrajšanje roka sporno. "S tem zmanjšujete pravno varnost državljanov in državljank. Ne pospešuje niti upravnih postopkov," je izpostavil Kosi.

Do novele je bila zadržana tudi poslanka SD Bojana Muršič. Novela prinaša kaj nekaj dobrih rešitev, ima pa tudi nekaj pasti. "Mislim, da pravne varnosti ne smemo žrtvovati zaradi učinkovitosti," je povedala.

Poslanka Svobode Tereza Novak, ki novelo podpira, je dejala, da država zaradi dolgotrajnih postopkov izgublja na konkurenčnosti. "Ne gre za zakon, ki bi bil nepremišljen," je povedala Novak. Meni, da prinaša hitrejše upravne postopke.

DZ bo moral zdaj o zakonu glasovati še enkrat, pri ponovnem odločanju pa je zahtevana večina vseh poslancev, torej 46 glasov. Poslanci so novelo 25. septembra potrdili s 45 glasovi za, 28 glasovi proti in 12 vzdržanimi.