STA novice / Tudi odvetniška zbornica s pozivom k ponovnemu premisleku o reformi sodniške zakonodaje

V zbornici pozorno spremljajo zakonodajni postopek reforme sodniške zakonodaje, obravnave predlogov zakonov, ki posegajo v temeljna razmerja med vejami oblasti, "tudi v ustavni položaj Sodnega sveta kot varuha neodvisnosti sodstva," je zbornica izpostavila v današnjem sporočilu za javnost.

Predlagane spremembe, ki na podlagi sprejetih dopolnil k predlogu zakona o Sodnem svetu omejujejo diskrecijsko pravico sveta pri izbiri sodnikov in širijo sodno kontrolo njegovih odločitev, kar omogoča večji vpliv sodne oblasti na kadrovske postopke, pomeni tveganje za načelo delitve oblasti in za zaupanje javnosti v nepristranskost sodstva, je izpostavil predsednik zbornice Janez Starman.

Opozoril je, da ima vsako poseganje v ustavno zagotovljeno samostojnost Sodnega sveta neposredne posledice tudi za položaj strank v sodnih postopkih in za kakovost sodnega varstva. "Torej na področju, kjer svojo osnovno nalogo ter nadzor opravlja ravno odvetništvo," je izpostavil.

V zbornici podpirajo poziv Sodnega sveta k ponovnemu razmisleku o spremembi sprejetih dopolnil na predlog zakonodajnega svežnja za reformo pravosodja. Tudi v prihodnje bodo budno spremljali zakonodajni postopek in podpirali vse pobude, ki krepijo neodvisnost sodne veje oblasti, pravno državo ter zaupanje javnosti v pravičnost sodnih postopkov.

Podpirajo tudi stališče sveta, da se lahko spremembe, ki zadevajo sodno vejo oblasti, sprejemajo le v okviru odprtega strokovnega dialoga, ob celoviti presoji njihovih posledic in ob spoštovanju najvišjih standardov sodniške neodvisnosti.

Po pregledu sprejetih dopolnil pozivajo tudi k ponovnem premisleku glede ureditve prehodnih in končnih določb t. i. sodniškega trojčka, saj menijo, da je v celoti umanjkala nova ureditev pristojnosti sodišč in posledično dosledno zagotavljanje načela zakonitega sodnika, "na kar smo odvetniki še posebej pozorni, saj je pri tem lahko podano veliko tveganje za zakonitost in nepristranskost sodnih postopkov", je še izpostavil Starman.

Odbor DZ za pravosodje je minuli teden obravnaval predlog t. i. reforme sodniške zakonodaje, torej predloge novih zakonov o sodiščih in sodnikih ter predlog novele zakona o Sodnem svetu, h katerim je bilo tudi med sejo vloženo večje število dopolnil.

Na sprejete rešitve so se ostro odzvali v Sodnem svetu, kjer opozarjajo, da sprejeta dopolnila pomenijo neposredni udar zakonodajne oblasti na Sodni svet. Vlado pozivajo k ponovnemu premisleku o nadaljnji obravnavi celotnega zakonodajnega paketa, če bodo predlagane spremembe sprejete tako, kot so načrtovane zdaj, pa ne izključujejo, da bodo zakonodajni sveženj za reformo pravosodja izpodbijali na ustavnem sodišču.