STA novice / Civilna družba za prenos presoje zakonitosti prostorskih načrtov na upravno sodišče

Kot je na današnjem srečanju z novinarju pojasnila pravnica iz PIC - Pravnega center za varstvo človekovih pravic in okolja Senka Šifkovič, je ustavno sodišče letos spomladi ugotovilo, da je določba o pravnem varstvu v zakonu o urejanju prostora iz leta 2021 protiustavna. Natančneje gre za 61. člen zakona, ki določa, da je za presojo zakonitosti prostorskih načrtov, kot so državni in občinski prostorski načrti, pristojno upravno sodišče. V skladu z odločitvijo sodišča mora DZ ugotovljeno protiustavnost odpraviti v enem letu, to je do 11. aprila 2026. Za vmesno obdobje pa so ustavni sodniki določili, da o zadevah glede prostorskih načrtov odloča upravno sodišče.

V PIC se zavzemajo, da bi ta začasna ureditev postala trajna sistemska rešitev. Kot so pojasnili, ureditev, po kateri je v skladu z ustavo za presojo zakonitosti in ustavnosti prostorskih načrtov pristojno ustavno sodišče, po njihovem mnenju ne predstavlja učinkovitega pravnega varstva, prav tako je neskladna z evropskimi pravnimi akti, kot je evropska listina o temeljnih pravicah. Zagotavljanje učinkovitega pravnega varstva na področju prostorskega načrtovanja je po njihovih opozorilih ključno predvsem v luči varovanja javnih interesov varstva narave in okolja.

"Dejstvo je, da ustavno sodišče zelo ozko priznava pravni interes, da lahko prideš do pravnega varstva v zvezi s prostorskimi načrti. Zato je bilo v pravni stroki že dalj časa nazaj jasno, da to ni učinkovito pravno sredstvo, kot ga zahteva aarhuška konvencija," je poudarila Šifkovič. Posledično je zakon o urejanju prostora, ki je bil sprejet leta 2017, določil, da je za presojo zakonitosti prostorskih načrtov pristojno upravno sodišče, njegov naslednik iz leta 2021 pa je to določbo le še nadgradil. V obeh primerih je ustavno sodišče na zahtevo upravnega ugotovilo, da omenjena ureditev ni skladna z ustavo.

Ideje o tem, da bi se z zakonitostjo podzakonskih aktov ukvarjalo upravno in ne več ustavno sodišče, s čimer bi tudi razbremenili delo ustavnih sodnikov, ima že dolgo brado. V preteklosti so bile namreč predlagane že tri podobne spremembe, ki pa na koncu niso zbrale zadostne podpore v parlamentu, saj bi s takšno ureditvijo sodišča dobila več možnosti za bolj učinkovito nadziranje dela izvršilne veje oblasti.

Šifkovič upa, da bo tokrat drugače, saj je po njeni oceni zdaj tudi ustavno sodišče nakazalo, da bo verjetno najustreznejša rešitev ustrezna sprememba ustave.

Pobudo za podajo predloga za spremembo ustave bodo na PIC - Pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja naslovili tudi na ministrstvi za naravne vire in prostor ter pravosodje. Ob tem je Šifkovič opozorila tudi na nujnost izpolnitve odločitev in rokov ustavnega sodišča, ki so v praksi pogosto kršeni. Ob morebitnem prenosu pristojnosti presoje zakonitosti prostorskih načrtov na upravno sodišče pa opozarja tudi na nujnost kadrovske okrepitve upravnega sodišča.