STA novice / Pobudi za ustavno presojo preoblikovanja Vzajemne zavrženi

Tako Vzajemna kot Jovanovič in Adamović so izpodbijali zakonske določbe, po katerih se je med drugim Vzajemna statusno preoblikovala v delniško družbo, je prenehal mandat skupščini Vzajemne in članom nadzornega sveta Vzajemne ter je Agencija za zavarovalni nadzor izvrševala pristojnosti nadzornega sveta Vzajemne.

Vzajemna je po lastnih navedbah pobudo vložila zaradi preoblikovanja mimo volje njenih članov, posega v njihove upravljavske pravice in zaradi kršitve pravice do učinkovitega sodnega varstva. A je ustavno sodišče ugotovilo, da gre pri vseh navedenih pravicah za pravice članov Vzajemne, ki izvirajo iz njihovega članstva, in ne za pravice pobudnice kot samostojne pravne osebe. Prav tako se ni strinjalo, da pravnih interesov članov in družbe Vzajemna ni mogoče ločiti. Tako je presodilo, da družba ne izkazuje pravnega interesa za ustavno presojo.

Glede pobude Jovanoviča in Adamovića pa je ugotovilo, da članstva v Vzajemni nista izgubila zaradi zakona o statusnem preoblikovanju zavarovalnice, ampak zaradi novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je določila, da s 1. januarjem 2024 prenehajo veljati vse pogodbe o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju, te pa nista izpodbijala. Zato ne izkazujeta pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti.

Ustavno sodišče je sicer tudi presojalo, ali dejstvo, da imata kot nekdanja člana družbe Vzajemna položaj upravičenca do deleža pri preoblikovanju, spreminja njun pravni položaj. Pri tem pa je ugotovilo, da nista domnevnih kršitev svojih pravic skušala odpraviti že pred pristojnimi sodišči in tako nista izčrpala vseh pravnih sredstev, ki jih imata na razpolago.

Vzajemna je v postopku statusnega preoblikovanja, ker je bilo 1. januarja 2024 ukinjeno prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje in se od takrat zbira obvezni zdravstveni prispevek. Vzajemna, ki je do takrat 93 odstotkov prometa ustvarila iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, se je preoblikovala v delniško družbo.

Po zakonu je bila ustanovitelju, Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), dolžna njegov vložek ob ustanovitvi povrniti bodisi v denarju ali v delnicah, zavarovancem na dan 31. december 2023 pa izplačati njihove deleže ali izročiti delnice preoblikovane družbe.

Tisti z deležem v vrednosti do 120 evrov so imeli možnost izbirati med izplačilom v denarju ali prejemom delnic, upravičencem do deleža v vrednosti nad 120 evrov pa pripadajo delnice. Do deleža v vrednosti 120 evrov je bilo upravičenih nekaj manj kot 412.800 posameznikov, od teh se jih je za delnice odločilo okoli 25.400. Upravičencev z deleži v vrednosti nad 120 evrov in s tem do delnic pa je okoli 419.400.

Skupaj bo imela Vzajemna tako nekaj manj kot 444.800 delničarjev. ZZZS se je odločil za delnice in je tako s 15,18-odstotnim deležem največji delničar družbe.

Delnice so bile 1. oktobra izdane pri Centralno klirinško depotni družbi (KDD) in jih lahko upravičenci že prenesejo na svoj trgovalni račun ali na katerega od družinskih članov. Namesto odprtja trgovalnega računa bo dodatna možnost tudi prenos delnic na individualne naložbene račune, kar pa trenutno še ni na voljo, saj naj bi bilo prve individualne naložbene račune mogoče začeti pri bankah in borznoposredniških družbah odpirati marca 2026.

Delnice bo sicer mogoče prevzeti še v dveh letih po uvrstitvi na Ljubljansko borzo, kar naj bi se zgodilo v januarju 2026.

Prva skupščina Vzajemne bo v sredo. Na dnevnem redu je predlog, da za predstavnike delničarjev v nadzornem svetu imenujejo Slavena Pečnika, Lucijo Živo Sajevec, Marjana Trobino in Andreja Valentinčiča. Delničarji se bodo tudi seznanili, da sta bila za predstavnika delavcev v nadzornem svetu za štiriletni mandat izvoljena Darja Korpar in Primož Igerc.