STA novice / Skozi sito DZ prva celovita prenova poslovnega registra po 20 letih

Kot je v okviru sredine obravnave zakona poudaril državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Dejan Židan, je akt nastajal od leta 2014. "Takrat je namreč nastala posebna vladna medresorska skupina, ki je, kljub temu da so se vlade menjavale, obstala in delala naprej z jasno nalogo, da se razbremeni tiste, ki se vpisujejo v poslovne registre, teh je namreč 22," je pojasnil.

Prenova poslovnega registra tako v prvi vrsti prinaša spremembe postopkov vpisa v poslovni register, in sicer na način, da se bodo še v večji meri naslanjali na informacijski sistem za podporo poslovnim subjektom (SPOT).

V skladu z načelom "samo enkrat" bodo poslovni subjekti prijavo za vpis ali izbris po prehodnem obdobju dveh let vložili enkrat za več namenov hkrati. Prijavo za vpis bodo lahko glede na vrsto postopka vložili na eni od SPOT točk ali pri notarju, Ajpesu ali drugem pristojnem ali registrskem organu. Če bodo izpolnjeni tehnični pogoji, bodo lahko prijavo za vpis vložili tudi sami neposredno prek SPOT.

S prenovo poslovnega registra država po prepričanju gospodarskega ministrstva izvaja pomemben korak v smeri digitalne preobrazbe gospodarstva.

Pomemben element je uvedba digitalne identitete podjetij, ki naj bi podpirala digitalno preobrazbo poslovanja poslovnih subjektov. Digitalno identiteto podjetij bodo sestavljali podatki o poslovnih subjektih, ki se zbirajo in obdelujejo v poslovnem registru, pa tudi podatki iz letnih poročil poslovnih subjektov, ki so na voljo v zbirki za javno objavo letnih poročil na spletnem portalu Ajpesa.

Digitalna identiteta podjetij bo vsebovala tudi glavne značilnosti poslovnih subjektov, ki so pomembni za pravni promet in poslovanje v Sloveniji, čezmejno in v mednarodnih dobavnih verigah.

Novosti so prepričale koalicijo. "Zakon sledi ciljem učinkovitejšega javnega upravljanja, zmanjšanja administrativnih bremen za podjetja in povečanju pravne varnosti vseh udeležencev v pravnem prometu," je v predstavitvi stališč poslanskih skupin v sredo dejal Jurij Lep (Svoboda). "Zakon prinaša jasnejše razmerje med poslovnim registrom in drugimi primarnimi registri, posodablja nabor vpisanih podatkov ter uvaja premišljene tehnične, organizacijske in varnostne rešitve, ki sledijo razvoju e-uprave in digitalnih storitev," ga je dopolnila Bojana Muršič (SD).

V SDS in NSi so medtem zakonu, čeprav mu priznavajo nekatere dobre rešitve, nasprotovali. Skrbi jih zvišanje minimalnega števila postopkov za ohranitev SPOT točk z 20 na 160 letno. S tem bodo ukinjene točke na območjih, ki so bolj oddaljena od centrov, je izpostavila Suzana Lep Šimenko (SDS).

V NSi so se ob tem obregnili tudi ob predvideno izločitev podatkov o lastniškem deležu države, ki so se doslej obdelovali v poslovnem registru. "Gre za zelo pomembno informacijo s posebno težo za zainteresirano javnost," je dejal Franc Medic. V NSi so na pristojnem odboru predlagali dopolnilo, da se ureditve na tem področju ne spremeni, a ni dobilo zadostne podpore.