STA novice / DZ po vetu vnovič potrdil novelo zakona o gozdovih

Med osrednjimi pomisleki državnega sveta je bilo uvajanje sankcij zoper izvajanje ali dopuščanje spravila lesa brez odločbe ali v nasprotju z njo. Medtem ko veljavna zakonska ureditev sankcionira predvsem sečnjo brez odločbe, bo zdaj sankcionirano tudi spravilo lesa, če se ne bodo upoštevali usmeritve in pogoji za sečnjo in spravilo lesa, določeni v odločbi.

"Gre za bistveno širitev sankcioniranja, saj spravilo lesa iz lastnega gozda predstavlja temeljno izvrševanje lastninske pravice," je v torek v DZ dejal državni svetnik Branko Tomažič. V praksi bo to po njegovih besedah pomenilo, da se lahko z odločbo predpiše spravilo lesa z določeno tehnologijo, ki je lahko neustrezna ali povzroča nesorazmerno visoke stroške lastnikom. Pri tem so globe postavljene v razponu od 3750 do 75.000 evrov, je dejal.

Državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Ervin Kosi pa je zatrdil, da ključni razlog za poseg v zakon niso kazenske določbe, temveč nujne sistemske spremembe, ki sledijo ureditvam v primerljivih državah v zahodni in srednji Evropi. Kot je izpostavil, je bil zakon pred prvo obravnavo v DZ usklajen z gozdarsko stroko in nevladnimi organizacijami s področja gozdarstva, med katerimi je posebej izpostavil Zvezo lastnikov gozdov Slovenije in Združenje hribovskih in gorskih kmetov Slovenije.

"Spremembe so izjemno pomembne, da bo slovensko gozdarstvo sledilo spremembam v naravi in družbi. Pomembne so tudi za to, da se bo slovensko gozdarstvo razvijalo v smeri, kot se razvija v primerljivih evropskih državah," je podčrtal Kosi.

Novelo so v koaliciji podprli v Svobodi in SD, ne pa tudi v Levici, kjer so sicer imeli drugačne pomisleke kot državni svet. Kot je v torek ocenila Tatjana Greif, zakonski akt družbena razmerja spreminja na način, "da počasi in vztrajno drsimo nazaj v srednji vek, v fevdalizem". Med drugim revnim, ki v gozdu nabirajo sečne ostanke, nalaga pridobitev pisnega soglasja lastnika gozda za to, je bila kritična. V SDS so spremembam nasprotovali, so pa svoje glasove zanje prispevali v NSi.

Za vnovično potrditev novele je bilo potrebnih 46 poslanskih glasov.