STA novice / Ustavna komisija pri spreminjanju ureditve objave predpisov za skromnejši poseg v ustavo

Strokovna skupina, ki jo je aprila ustanovila ustavna komisija, po besedah njenega koordinatorja Igorja Kaučiča ugotavlja, da je predlog za spremembo ustave ustrezna pot, a meni, da za dosego želenega cilja ni treba tako globoko poseči v 154. člen ustave.

Kaučič je pojasnil, da je strokovna skupina izhajala iz temeljne ugotovitve, da je ustavnopravna dolžnost, da se v ustavi uredi objava predpisov, ki je pogoj za veljavnost, ni pa potrebe, da bi ustava urejala tudi sam način objave predpisov. Skladno s tem je predlagala, da prvi odstavek 154. člena ostane nespremenjen, drugi pa se spremni tako, da pooblastilo za način objave predpisov zgolj prenaša na zakonsko raven.

Po mnenju članov skupine Mirka Pečariča in Luke Ivaniča je namreč, kot je pojasnil slednji, primernejši "bolj konservativen, manj obsežen poseg v ustavo", za katerega pa ocenjujeta, da zagotavlja doseganje enakih ciljev, kot jih je zasledoval predlagatelj.

Po vladnem predlogu bi posegli v oba odstavka obstoječega 154. člena ustave. Prvi zdaj določa, da morajo biti predpisi objavljeni, preden začnejo veljati. Po vladnem predlogu bi v ustavo zapisali obveznost objave v državnem uradnem listu za predpise, splošne akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil, in druge akte, katerih objavo v državnem uradnem listu določa zakon.

Ob predpisih bi torej izrecno navedli tudi splošne akte za izvrševanje javnih pooblastil. Kot je danes pojasnil Ivanič, sta s Pečaričem mnenja, da "glede splošnih aktov za izvajanje javnih pooblastil res ni izrecne podlage, a je v ustavi dovolj vsebinske in kontekstualne podlage, da bi to že sedaj lahko izvajali" ter da dejansko tudi se; zakon o Uradnem listu in zakon o državni upravi dajeta obveznost za objavljanje tovrstnih aktov.

"Terminološka in posledično tudi relacijska nedoslednost v ustavi pri uporabi pojmov predpisi in drugi splošni akti pa je do neke mere taka, da bi se, sploh pri vnosu drugih aktov v ustavno določbo, po najinem mnenju mogoče ta nedoslednost, da ne rečem zmeda, še nekoliko povečala," je dodal.

Ustavna komisija je v danes sprejetem stališču o osnutku ustavnega zakona, ki ga je pripravila za odločanje na plenarni seji DZ, sledila mnenju strokovne skupine. Stališče tako vključuje predlog, da se drugi odstavek 154. člena glasi: Predpisi se objavijo v uradnem glasilu, ki ga določi zakon. Prav tako predlagajo, da se pri pripravi predloga ustavnega zakona o spremembi drugega odstavka 154. člena ustave preučijo tudi vsi drugi vidiki, ki so v zvezi z objavljanjem predpisov pomembni za njihovo izvajanje na ravni ustave in zakona.

Stališče je na ustavni komisiji dobilo zadostno dvotretjinsko večino navzočih članov, saj ga je podprlo 12 od skupno 17 navzočih članov ustavne komisije. Pet jih je bilo proti, in sicer so proti glasovali v SDS. Franc Breznik je pred glasovanjem zahteval 45-minutni odmor za posvetovanje, po prekinitvi pa je kot razlog za nasprotovanje navedel pomisleke, da se v ustavo vpisujejo zadeve, ki vanjo ne sodijo, ter da gre za stvar zakonodajne veje oblasti, zakonov ali podzakonskih aktov.

Na predlog predsednika ustavne komisije Jožefa Horvata (NSi) so danes sklenili tudi, da bodo predsednici DZ Urški Klakočar Zupančič predlagali, da obravnavo tega ustavnorevizijskega predloga uvrsti na plenarno sejo v novembru.