STA novice / Informacijski pooblaščenec: Za manjša volišča potrebna pravila za ohranjanje tajnosti glasovanja

Na spletni strani Državne volilne komisije (DVK) je iz objavljenih izidov novembrskega referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja po posameznih voliščih razvidno, da je na enem od volišč s 33 volilnimi upravičenci, ki ga zaradi zagotavljanja anonimnosti ne navajamo, svoj glas oddalo deset volivcev, vsi pa so glasovali enako.

Na DVK so za STA pojasnili, da volilni odbor ne sme šteti glasovnic v primeru, če je na volišču na referendumu oddanih deset ali manj glasov, na volitvah pa 50 ali manj, temveč jih preda okrajni volilni komisiji, ki ugotovi izid na volišču. Kot so pojasnili, pri štetju na okrajni volilni komisiji člani za razliko od članov volilnega odbora niso seznanjeni s tem, kdo se je udeležil glasovanja.

Ob tem so v zvezi s konkretnim navedenim primerom z enega od volišč dodali še, da je pristojna okrajna volilna komisija ravnala v skladu z navodilom, izid glasovanja je ugotavljala na dan glasovanja zvečer, ko je volilni odbor predal gradivo.

Po podatkih DVK je volišč z manj kot 50 volilnimi upravičenci 54, na tokratnem referendumu je bilo deset ali manj glasov oddanih na petih voliščih, med njimi so tri volišča omnia, namenjena volivcem za oddajo glasu izven okraja stalnega prebivališča.

Kot so še pojasnili na DVK, ne obstajajo merila oz. omejitve, na koliko volivcev mora biti določeno volišče. Okrajne volilne komisije so pri določanju volišč samostojne in jih določajo v skladu s potrebami, ki izhajajo iz razpršenosti poselitve prebivalstva in urejenosti prometnih povezav, so navedli.

Pri Informacijskem pooblaščencu pa so za STA pojasnili, da sodijo podatki o političnih mnenjih glede na določbe splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR) med tako imenovane posebne vrste osebnih podatkov, ki uživajo še posebno varstvo. Izpostavili so tudi določbo v 37. členu zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, po kateri morata biti pri glasovanju zagotovljeni svoboda odločanja in tajnost glasovanja.

Ob tem so navedli določbe omenjenega zakona, da ugotovitev izida glasovanja obsega število volivcev, vpisanih v volilni imenik, tistih, ki so glasovali po volilnem imeniku, ki so glasovali s potrdili, skupno število volivcev, ki so glasovali, število neveljavnih glasovnic, število veljavnih glasovnic, število volivcev, ki so glasovali za in ki so glasovali proti, delež volivcev, ki so se udeležili glasovanja na referendumu, od vseh volivcev, ki so na dan glasovanja vpisani v evidenco volilne pravice, kadar se ugotavlja izid referenduma o spremembi ustave, oziroma delež volivcev, ki so glasovali proti uveljavitvi zakona, od vseh volivcev, ki so na dan glasovanja na referendumu vpisani v evidenco volilne pravice, kadar se ugotavlja izid zakonodajnega referenduma.

"Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi tako po našem razumevanju ne opredeljuje podrobnosti glede objave rezultatov na spletu oziroma granularnosti objave rezultatov," so dodali pri Informacijskem pooblaščencu.

Po njihovih navedbah se "utemeljeno postavlja vprašanje, ali je dejansko zagotovljena tajnost glasovanja, če se javno objavijo rezultati glasovanja po posameznih voliščih in so na določenih voliščih vsi volilni upravičenci, ki so se udeležili glasovanja, glasovali za ali proti, zlasti ko gre za manjša volišča". "V takšnih primerih je namreč težko govoriti o anonimnosti teh podatkov, saj je možno brez nesorazmerno visokih sredstev ali porabe časa, zlasti na manjših voliščih, ugotoviti, kako je glasoval določljivi posameznik na takšnem volišču," menijo.

Smernice evropskih nadzornih organov za varstvo osebnih podatkov po njihovih pojasnilih izpostavljajo, da je treba pri izvajanju anonimizacije podatkov posebno pozornost nameniti ne le določljivosti posameznika iz podatkov, temveč tudi tveganju iz naslova sklepanja (na posameznika) in izločanja posameznika iz domnevno anonimnih podatkov. Kot so dodali, statistični urad primerjalno javno ne omogoča dostopa do podatkov svojih raziskav, če bi se prikaz podatkov nanašal na manj kot pet posameznikov, saj bi to lahko omogočilo sklepanje glede določenega posameznika in tako ogrozilo zaupnost podatkov teh oseb.

Navodila DVK glede posebnega ravnanja na volišču, če je glasovalo deset ali manj volivcev, po mnenju Informacijskega pooblaščenca izhajajo "iz zaznane potrebe po varovanju zaupnosti glasovanja v primeru majhnega števila volivcev na volišču, kar pa javna objava podatkov o izidu glasovanja na takšnem volišču dejansko izniči".

"Posledično menimo, da bi bilo primerno sprejeti drugačna pravila, ki bi omogočala ohranjanje tajnosti glasovanja v takšnih primerih. Informacijski pooblaščenec bo glede tega stopil v stik z DVK," so napovedali.

Poleg tega se bo morala DVK po tokratnem referendumu soočiti tudi z ugovorom društva Srebrna nit "zaradi nepravilnosti v referendumski kampanji, ki so v temeljih prizadele poštenost referendumskega postopka in rezultata". Ugovor bodo vlagatelji podrobneje predstavili na sredini novinarski konferenci.