STA novice / V vladnem postopku nov predlog zakona o STA

Predlog novega zakona o STA natančneje določa, kaj obsega gospodarska javna služba informiranja STA. Vanjo sodi izvajanje javne medijske storitve tiskovne agencije v slovenskem in angleškem jeziku tako za potrebe izdajateljev medijev in drugih naročnikov (kar je po sedanjem zakonu sodilo v tržno dejavnost) kot priprava in objava kratkih povzetkov agencijskih novic na spletnem mestu.

Prav tako zajema pripravo in objavo vsebin o delovanju narodnih in etničnih skupnosti v Sloveniji ter vsebin za slovenske narodne manjšine v sosednjih državah oziroma za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Za navedene storitve gospodarske javne službe se plačuje naročnina. Predlog pa kljub nekaterim pripombam iz javne obravnave ohranja določilo, da cenik storitev za naročnike potrdi vlada na predlog STA. Kot so predlagatelji zapisali v obrazložitvi, je to v skladu z zakonom o gospodarskih javnih službah, po katerem ustanovitelj javnega podjetja odloča o cenah oziroma tarifah za uporabo javnih dobrin. STA je d.o.o. v 100-odstotni državni lasti.

Po novem pa bi v javno službo sodila tudi vzpostavitev in urejanje javno dostopnega spletnega portala za preverjanje točnosti vsebin. STA tak portal Ne/Ja sicer že ima, a ustvarjanje vsebin zanj financira zlasti prek razpisov oziroma dodatnih sredstev, pridobljenih izven nadomestila za javno službo. Ali bo agencija na račun tega, da bo portal postal del javne službe, dobila zvišana dodatna sredstva od države, iz predloga ne izhaja.

Predlog na novo opredeljuje tudi maksimalno dolžino agencijskih novic. Njihov obseg, razen v primeru tematskih vesti, ne bi smel presegati 3000 znakov.

STA bo morala obseg gospodarske javne službe načrtovati glede na izvedbo posameznih dejavnosti in izračuna povprečja izvedenih dejavnosti, denimo na podlagi povprečnega tedenskega števila objavljenih agencijskih novic z vsebinskih področij, opredeljenih v strateškem načrtu.

Če prihodki iz naročnin ne pokrivajo stroškov, je STA upravičena do letnega nadomestila za izvajanje gospodarske javne službe. Njegova višina torej ne sme preseči zneska, potrebnega za kritje finančnega neto učinka na stroške in prihodke, nastale zaradi izpolnjevanja obveznosti izvajanja gospodarske javne službe, pri čemer se upoštevajo s tem povezani prihodki, ki jih izvajalec gospodarske javne službe obdrži, in tudi primeren dobiček.

Čeprav je STA ustanovljena za nedoločen čas, pa bo vlada vsakih deset let pripravila oceno, ali ob upoštevanju razvoja medijskega trga še obstaja potreba po izvajanju te službe, oceno bo obravnaval tudi državni zbor.

Pogodbo za financiranje javne službe iz sredstev državnega proračuna bo STA po novem sklepala z ministrom, pristojnim za medije, in ne več z vladnim uradom za komuniciranje. Pozivov, naj se pogodba sklene za dveletno obdobje, predlagatelj ni upošteval, saj da so proračunska sredstva vezana na proračunsko leto. Iz gradiva sicer izhaja, da so proračunska sredstva določena za letošnje (2.478.000 evrov) in prihodnje leto (2.533.000 evrov).

Po predlogu ustanovitelj zagotavlja uredniško neodvisnost STA, primerno financiranje za nemoteno izvajanje gospodarske javne službe ter kadrovski, tehnološki in vsebinski razvoj STA z namenom zagotavljanja pogojev za kakovostno izvajanje javne medijske storitve tiskovne agencije. Po pojasnilih predlagatelja to vsebuje tudi dopisniško mrežo, ki pa je zakon ne opredeljuje.

Predlog prav tako kljub pripombam, danim v javni razpravi, skrajšuje mandat direktorja STA s petih na štiri leta.

Ministrstvo predlaga, naj vlada predlog zakona pošlje v DZ po nujnem postopku v obravnavo na izredni seji DZ. "Računsko sodišče je v postopku revizijskega pregleda ugotovilo, da veljavni zakon ne vsebuje dovolj določnih določb glede pravne podlage javne službe, načina financiranja, obsega javne službe ter razmejitve med javno službo in tržno dejavnostjo STA. Zaradi teh pomanjkljivosti obstaja neposredno tveganje za nadaljnje izvajanje javne službe," so zapisali.

Ob tem navajajo, da bi prekinitev ali omejitev delovanja nacionalne tiskovne agencije povzročila resne motnje v sistemu javnega obveščanja, delovanju medijev, kriznem komuniciranju in mednarodni izmenjavi informacij.

"V primeru motenj bi bili mediji, javnost in državni organi prikrajšani za celovite informacije o dogodkih v Sloveniji in tujini, delovanje države pa bi bilo oteženo, zlasti v kriznih razmerah. STA kot osrednji nosilec domače novičarske infrastrukture predstavlja kritični del medijskega sistema, zato bi vsakršna motnja njenega delovanja pomenila neposredno ogrožanje informacijske varnosti, poslabšanje pripravljenosti države na naravne nesreče, varnostne incidente, dezinformacijske in destabilizacijske kampanje ali druge izredne dogodke ter bistveno zmanjšala sposobnost organov države in medijev za hitro odzivanje," so še navedli predlagatelji.

Kdaj bo predlog obravnavala vlada, še ni jasno, ni pa izključeno, da bi ga lahko že ta teden.