STA novice / Sodni svet izdal še pisno obrazložitev Pogačnikove razrešitve z mesta predsednika ljubljanskega okrožnega sodišča

V danes objavljeni pisni odločbi Sodni svet navaja, da je odločitev o Pogačnikovi razrešitvi sprejel na podlagi tretjega odstavka 64. člena zakona o sodiščih, ki določa, da se predsednika sodišča razreši, če krši ali dopusti kršitev predpisov v zvezi z dodeljevanjem zadev. Pri tem Sodni svet ugotavlja, da Pogačnik predpisov o dodeljevanju zadev ni kršil zgolj v posameznih primerih, temveč je bilo kršenje sistematično.

Kot glavni očitek Sodni svet navaja primer X in drugi proti Sloveniji, v katerem je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) ugotovilo kršitev nacionalne zakonodaje in pravice do poštenega sojenja, ker je Pogačnik "odredil predodelitev 21 družinskih zadev po kriteriju enakomerne obremenjenosti sodnikov, ki ni predviden v zakonodaji". Pri tem Sodni svet poudarja, da do kršitev načela zakonitega sodnika ni prišlo zgolj v eni zadevi, pač pa tudi v vseh preostalih 20 zadevah.

Sodni svet v odločbi navaja tudi kazenski primer I Ips 41699/2015, v katerem je vrhovno sodišče ugotovilo kršitev pravice do zakonitega sodnika, ker je Pogačnik določil, da se že zaključene kazenske zadeve, v katerih je po odhodu sodnika treba opraviti kakšno procesno ali drugo dejanje, dodelijo vodji oddelka, s čimer je bila izključena naključnost.

Navaja pa tudi primer gospodarskega spora SIP (XI Pg 1384/2018). V tem primeru je sicer ESČP ocenilo, da ni prišlo do očitane kršitve Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic, kar pa po navedbah Sodnega sveta še ne pomeni, da ni bilo kršitev pravil o dodeljevanju zadev. V omenjenem primeru je namreč Sodni svet ugotovil, da je Pogačnik s sprejemom pravil o dodeljevanju zadev v primerih, ko se izvede združitev zadev v enotno obravnavanje, omogočil predodelitev starejšega spisa k sodnici, ki je vodila mlajši spis, kar je v nasprotju s Sodnim redom in zakonom o pravdnem postopku, je navedeni v odločbi

Sodni svet izpostavlja, da je predsednik sodišča kot nosilec sodne uprave odgovoren za vzpostavitev in ustavnoskladno delovanje sistema dodeljevanja zadev. Pri tem je njegova odgovornost objektivna in vezana na funkcijo, "saj mora preprečiti sistemske napake, pri vsaki odločitvi v zvezi z dodeljevanjem zadev zagotavljati nepristranskost in transparentnost ter varovati zaupanje javnosti v sodstvo". "Samo če v posamični zadevi sodi sodnik, ki je bil za to zadevo izbran po vnaprej določenih objektivnih pravilih, so lahko stranke in javnost prepričani, da bo o zadevi odločilo nepristransko sodišče," je še zapisal Sodni svet.

Proti odločitvi o Pogačnikovi razrešitvi je glasoval okrožni sodnik Milan Petek. Pri tem je navedel, da mora biti za ugotavljanje objektivne odgovornosti za tri kršitve glede nepravilnega dodeljevanja sodnih spisov izkazano dejstvo, da je do kršitve prišlo kljub jasnim pravilom, ki urejajo to področje dodeljevanja spisov. Ta pogoj pa ni bil izpolnjen, saj je v zvezi s tem očitno obstajala nejasnost (tudi nedoločenost) tako v pozitivni zakonodaji kot sodni praksi. Ni namreč mogoče spregledati dejstva, da so vse sodne instance v Sloveniji ugotavljale, da do teh kršitev ni prišlo, šele sodba ESČP je to spremenila in postavila drugačna pravila, je zapisal.

Pogačnik je sicer očitke Sodnega sveta že javno zavrnil. Glede glavnega očitka, povezanega s sodbo ESČP X in drugi proti Sloveniji, je navedel, da niti v tej niti v nobeni drugi zadevi ni šlo za predodelitev posameznega spisa, pač pa naj bi šlo za primer, ko so bili vsi spisi sodnice, ki je odšla na drugo delovno mesto, (pre)dodeljeni sodnici, ki je imela takrat v delu najmanjše število zadev, ne pa poimensko določeni sodnici.

V primeru kazenske zadeve je zatrdil, da kot predsednik sodišča ni izdajal nobenih odredb. Pač pa je v letnem razporedu dela sodnikov le določil splošno pravilo, da se določene vrste zadev zgolj v primerih, ko sodnika, ki bi sicer moral postopati v zadevi, ni več na sodišču, dodeljujejo v delo vodji oddelka. To možnost po njegovem pojasnilu izrecno dopušča 1. odstavek 156. člena sodnega reda.

Glede gospodarskega SIP pa je zapisal, da v ta postopek kot predsednik sodišča sploh ni bil vključen, saj bi vsaka njegova aktivnost namreč predstavljala nedopusten poseg v sodniško odločanje v konkretni zadevi.

Zoper odločbo Sodnega sveta lahko Pogačnik zdaj sproži upravni spor, v katerem odloča vrhovno sodišče v senatu petih sodnikov.