STA novice / Skupnost občin opozarja na pomanjkljivosti v izračunu sredstev za občine z romskimi naselji

Način sofinanciranja občin z evidentiranimi romskimi naselji se je spremenil z marca letos sprejeto novelo zakona o financiranju občin. Po novi formuli se pri izračunu sredstev, ki pripadajo posamezni občini, upošteva število prebivalcev občine, njeno površino in razvitost, pa tudi ocenjeno število romskih naselij in ocenjeno število prebivalcev v teh naseljih.

Nezadovoljstvo z izračuni so prejšnji teden izrazili nekateri pomurski župani. Danes pa so se oglasili tudi v Skupnosti občin Slovenije, kjer ugotavljajo, da se potrjujejo njihova opozorila, ki so jih izpostavili že ob sprejemanju zakonskih rešitev.

Kot so zapisali v sporočilu za javnost, merila "ne odražajo dejanskih potreb in razsežnosti izzivov, povezanih z integracijo romske skupnosti v občinah". To pa skupaj z nerešenim vprašanjem realnih podatkov o številu prebivalcev romskih naselij, vodi "do neustreznih zneskov za financiranje izzivov romske integracije v nekaterih lokalnih okoljih".

Pojasnili so, da v Sloveniji še vedno ni vzpostavljene zakonske podlage za vodenje evidenc na podlagi pripadnosti romski skupnosti za namen uresničevanja posebnih pravic. Posledično pa so podatki, ki se uporabljajo kot podlaga za izračun, pogosto nenatančni.

Zato predlagajo ureditev podatkov tako o številu prebivalcev v romskih naseljih kot tudi podatkov o naseljih samih, saj sta oba podatka pomembna elementa izračuna pripadajočih sredstev za občine, v katerih bivajo Romi.

Kot so še zapisali, je država spremembo način sofinanciranja utemeljevala z večjim približkom višine finančnih sredstev realnim potrebam romskega prebivalstva ter večjo transparentnostjo in namenskostjo porabe sredstev. A v skupnosti opozarjajo, da predlagani model ne more odražati realnih potreb v lokalnih skupnostih in kot takšen ne more zagotoviti ustreznih učinkov.

Formula namreč temelji na kazalnikih, ki niso povezani z namenom sredstev. "V formuli uporabljeni merili 'površina občine' in 'razvitost občine' so nesorazmerni in nepovezani z namenom sredstev - to je z zagotavljanjem posebnih pravic romske skupnosti," so poudarili in dodali, da so v postopku priprave zakona in nadaljnjih obravnavah predlagali črtanja teh kazalnikov.

Na ministrstvu za javno upravo so prejšnji teden pojasnili, da je bil občinam z evidentiranimi romskimi naselji posredovan informativni delilnik sredstev. Namen dokumenta je bila seznanitev občin z izračunanimi deleži po novi enačbi. Nekatere občine so predložile informacijo, da ta ne odraža dejanskega stanja na terenu, zato bosta ministrstvo za javno upravo in urad za narodnosti občine ponovno pozvala k osvežitvi podatkov, nov izračun pa bo nato poslan v potrditev občinam. "Končni delilnik bo objavljen po potrditvi vseh občin in bo podlaga za izdajo odločb," so zapisali v sporočilu za javnost.

Ob tem so izpostavili, da je državna namenska dotacija, ki jo določa 20.a člen zakona o financiranju občin, s sofinanciranjem dela sredstev dodatek k primerni porabi občin in ne izključni vir sredstev za dejanske potrebe romske skupnosti v konkretni občini.

Novela zakona o financiranju občin je sicer določila tudi namene, za katere lahko občine porabljajo ta sredstva. Iz jugovzhodne Slovenije pa k sprejetju ustreznih ukrepov pozivajo tudi državno raven. Med predlogi so bile že večkrat spremembe na področju socialne politike.

Ljudska iniciativa Dolenjske je vladi, pristojnim ministrstvom, poslancem DZ, uradu za narodnosti in županom občin, kjer živi romska skupnost, pa je danes posredovala svoj program za preoblikovanje socialne politike v smeri aktivnega vključevanja, krepitve zaposljivosti ter zagotavljanja trajnejše socialne stabilnosti posameznikov in družin.

Dokument z naslovom Celovit program socialne in delovne aktivacije: Od pasivne podpore k aktivni prihodnosti so predstavili na današnji novinarski konferenci. Koordinator iniciative Silvo Mesojedec pa je v sporočilu po njej zapisal, da vse naslovnike pozivajo, da program podprejo in s svojim delovanjem aktivno doprinesejo k njegovemu čimprejšnjemu izvajanju. Od predsednika vlade Roberta Goloba pričakujejo tudi, da jih sprejme na delovnem sestanku, na katerem bi se pogovarjali o konkretni realizaciji predlogov.