STA novice / Zagovornik načela enakosti vložil tožbo proti avtobusnim prevoznikom

Kot so navedli v sporočilu za javnost, je zakonski rok za zagotovitev dostopnosti avtobusov potekel. "Neizpolnjevanje zavez iz zakona se vleče že peto leto, ljudje z gibalnimi oviranostmi ne morejo koristiti nečesa tako vsakdanjega, kot je medkrajevni javni prevoz. To pa jim ni omogočeno samo zaradi njihove invalidnosti, kar je diskriminatorno," so navedli Lobnikove besede.

Prvo tožbo so vložili proti avtobusnim prevoznikom, ki v nobenem pogledu ne sledijo določbam zakona in ne začenjajo potrebnih korakov, da bi bil medkrajevni prevoz dostopen tudi ljudem z invalidnostmi.

Zagovornik bo v pravdi zastopal osebo z invalidnostjo, ki uporablja električni invalidski voziček. Iz kraja, kjer živi, se je želela z avtobusom pripeljati v večji kraj na fizioterapijo. Ko se je želela vkrcati na avtobus, pa se je izkazalo, da ni prilagojen za prevoz ljudi z gibalno oviranostjo. Avtobusno podjetje pa ji tudi ni zagotovilo nadomestnega prevoza, kot je predvideno po zakonu o izenačevanju možnosti invalidov. Oseba se je zato odločila za tožbo zaradi diskriminacije, Zagovornik pa za novo zastopanje stranke pred sodiščem, kot mu omogoča zakon o varstvu pred diskriminacijo.

"V pravdi ne gre samo za zaščito osebe, ki se je odločila za tožbo, ampak za boj za dostojanstveno obravnavo vseh ljudi z gibalnimi oviranostmi in drugimi invalidnostmi. Ti so samo zaradi te svoje osebne okoliščine prikrajšani pri možnosti, da bi bili neodvisni in da bi enako kot vsi ostali lahko uporabljali javno storitev, ki je namenjena vsem," meni Lobnik.

Dodali so, da na nedostopnost javnega medkrajevnega potniškega prometa ljudem z invalidnostmi, še posebej tistim z gibalnimi oviranostmi, opozarjajo že vrsto let. Junija 2023 je zagovornik porazno stanje na tem področju zabeležil tudi v posebnem poročilu, pristojne pa opozoril, da se je rok za prilagoditev avtobusov, določen v zakonu o izenačevanju možnosti invalidov, iztekel že decembra 2020.

"Na področju varstva pravic ljudi z invalidnostmi v Sloveniji zaostajamo za zavezami, ki smo si jih kot družba dali. Tudi v mednarodnem kontekstu smo že leta 2008 ratificirali konvencijo o pravicah invalidov. Ta določa, da je treba ljudem z invalidnostmi omogočiti neodvisno življenje in polno sodelovanje na vseh področjih življenja," opozarja zagovornik. Poudaril je še, da slabša obravnava nastaja zaradi nespoštovanja zakonskih določil.