STA novice / Voditelji EU zagotovili finančno podporo Ukrajini za prihodnji dve leti (zbirno)

Vprašanje financiranja 90 milijard evrov vrednega posojila Ukrajini za obdobje 2026-27 je bilo v ospredju zadnjega letošnjega vrha EU, pri čemer so imeli voditelji sedemindvajseterice na mizi dva predloga. Eden od teh je predvideval uporabo ruskega premoženja, zadržanega v okviru sankcij proti Rusiji zaradi njene agresije na Ukrajino, ki mu je bilo naklonjenih več držav članic.

Po večurni razpravi predsednikom držav in vlad članic EU ni uspelo doseči dogovora o tem, so se pa dogovorili, da bo unija posojilo financirala z zadolževanjem na kapitalskih trgih. Poroštva za posojilo, pri katerem Madžarska, Slovaška in Češka ne želijo sodelovati, bodo tako zagotovljena iz proračuna EU in jih ne bo treba zagotoviti državam članicam.

Kot je po vrhu pojasnil predsednik Evropskega sveta Antonio Costa, bo Kijev posojilo odplačal šele, ko mu bo Rusija plačala vojno odškodnino. "Unija si pridržuje pravico, da za odplačilo tega posojila uporabi zamrznjena ruska sredstva," je povedal. Voditelji so hkrati Evropski komisiji naložili, da nadaljuje delo na posojilu Kijevu na podlagi uporabe zamrznjenega ruskega premoženja.

Predsednica komisije Ursula von der Leyen, ki je bila sicer bolj naklonjena uporabi premoženja ruske centralne banke, je bila zadovoljna z doseženim. "Dosegli smo dogovor, s katerim lahko pokrijemo finančne potrebe Ukrajine za naslednji dve leti," je dejala po koncu vrha.

Uporabi ruskega premoženja je najodločneje nasprotovala Belgija, kjer je shranjenega velika večina od 210 milijard evrov v EU zamrznjenega premoženja Rusije.

"Mislim, da je Ukrajina zmagala ... Evropa je zmagala in zagotovo je zmagala finančna stabilnost," je v odzivu na dogovor povedal belgijski premier Bart De Wever. Dodal je, da je teoretično "pripravljen ponovno razpravljati" o načrtu za uporabo zamrznjenih ruskih sredstev, ob tem pa menil, da novi pogovori januarja "niso realistični".

Da je skupno zadolževanje EU "najbolj realistična in najbolj praktična" rešitev, je prepričan tudi francoski predsednik Emmanuel Macron. Nemški kancler Friedrich Merz, ki se je močno zavzemal za uporabo zamrznjenih ruskih sredstev, pa je dejal, da današnja odločitev o posojilu pošilja jasen signal ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, da se vojna ne izplača.

Slovenski premier Robert Golob je bil zadovoljen z rešitvijo. Zamrznjena sredstva ruske centralne banke tako po njegovih besedah ostajajo najmočnejše pogajalsko sredstvo za to, da se v naslednjih dnevih in tednih resno pogovarja o miru v Ukrajini. "Mislim, da je to tudi tisto najbolj pomembno sporočilo. Res si želimo, da v Ukrajini pride čim hitreje do miru, in mislim, da je od danes teh možnosti nekoliko več," je poudaril.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sicer skušal evropske kolege v Bruslju prepričati v uporabo zamrznjenega ruskega premoženja in še pred vrhom dejal, da bo brez pozitivne odločitve za Ukrajino nastal velik problem. Uporabi ruskih sredstev je naklonjen bolj kot drugim možnostim, ker da Rusiji "daje vedeti, da je kriva".

Med temami četrtkovega zasedanja, ki se je zavleklo do današnjih zgodnjih jutranjih ur, je bilo še spodbujanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Med drugim so voditelji spregovorili o za soboto načrtovanem podpisu trgovinskega sporazuma med EU in južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur, ki ga bosta zdaj strani preložili za nekaj tednov. To sta zahtevali predvsem Francija in Italija.

"Dosegli smo preboj, ki bo omogočil uspešno dokončanje sporazuma z Mercosurjem v januarju. Potrebujemo še nekaj tednov za naslovitev določenih vprašanj z državami članicami. Z vsemi partnericami iz Mercosurja smo se strinjali, da nekoliko preložimo podpis," je von der Leyen povedala po zasedanju Evropskega sveta.

Če bo sporazum vključeval varovalke, kar se bo po mnenju premierja Goloba tudi zgodilo, bo njegov podpis podprla tudi Slovenija. Prav tako pa se v primeru ustreznih varovalk v sporazumu slovenskim kmetom ni treba bati nelojalne konkurence, je zagotovil.

Slovenski kmetje se so sicer v četrtek v Bruslju udeležili vseevropskega kmečkega protesta, na katerem je okoli 10.000 kmetov iz vse EU izrazilo nasprotovanje sporazumu z Mercosurjem, zmanjšanju sredstev za kmetijstvo v prihodnjem dolgoročnem proračunu unije in pretiranim administrativnim bremenom.

Na protestih je prišlo tudi do izgredov, saj so nekateri protestniki v bližini Evropskega parlamenta zakurili ogenj in metali krompir proti policiji, ki se je odzvala z vodnimi topovi in solzivcem.

Med preostalimi pomembnejšimi temami je bila še širitev unije. Voditelji članic so države, ki si prizadevajo za članstvo, pozvali k nadaljevanju prizadevanja za reforme, zlasti na področju pravne države. Vzporedno mora EU postaviti potrebne notranje temelje in reforme, so še zapisali v sprejetih sklepih ob koncu zasedanja, ki je potekalo dan po sredinem vrhu EU-Zahodni Balkan. Voditelji so v sredo v skupni izjavi, ki se ji Srbija ni pridružila, širitev označili za realno možnost.