STA novice / Beović veseli odprava diskriminatornega člena zakona o zdravstveni dejavnosti (dopolnjeno)

Spomnila je, da so pred sprejemom novele opozarjali, da gre za nesorazmeren ukrep. "Seveda nas veseli, da je ustavno sodišče sedaj to soglasno potrdilo," je dejala v izjavi za medije.

Po besedah Beović se je ustavno sodišče strinjalo tudi, da imajo javni zdravstveni zavodi in njihova vodstva vsa orodja, da lahko regulirajo delo pri drugih izvajalcih. "Ta regulacija že obstaja, zdravniki imajo za delo pri drugih izvajalcih, bodisi v javnem sistemu, koncesionarjih bodisi v tržni dejavnosti soglasja. Da soglasje pridobijo, morajo opraviti dovolj dela pri svojem matičnem delodajalcu, pač skladno s pogodbo o delu kot katerikoli zaposleni. Tako da kakšno izrecno dodatno ločevanje pravzaprav ni smiselno," je pojasnila. Dodala je, da je "pri tem treba vztrajati, to je treba uveljavljati". "Če prihaja do anomalij, je treba ukrepati, ne pa da se želi tako dobesedno ustaviti zdravstveni sistem," je pristavila.

Beović pa še bolj veseli, da zaradi odprave dela tega člena zdravniki ne bodo nedostopni, prav tako se bodo določeni posegi še opravljali, čakalne dobe pa se ne bodo podaljševale in podobno. "To je odločitev, ki je v prid prebivalcem Slovenije in bolnikom," meni.

Upa namreč, da bo po odločitvi ustavnega sodišča več zdravnikov ostalo v zdravstvenem sistemu, "mogoče lahko malo optimistično računamo, da se bo vrnil tudi kdo, ki je že odšel", je dejala.

Po njenih besedah ni pametno omejevati dela tam, kjer ga v Sloveniji zelo potrebujemo. "V Sloveniji zdravnikov ni toliko kot marsikje drugje v zahodnem svetu, tudi če število narašča, pa je res tudi, da narašča število potreb pri dolgoživem prebivalstvu, ki potrebuje vedno več zdravstvenih storitev. Tako da zbornica ves čas poudarja združevanje vseh sil, da priskrbimo dovolj zdravstvenih storitev za prebivalce Slovenije, ki jih potrebujejo," je ponovila.

V teh dneh bo po napovedih ministrstva šla v javno razpravo tudi metodologija izračuna obremenjenosti za zdravstvene delavce. Na zbornici po besedah Beović s tem niso seznanjeni, saj zbornica v pripravo pravilnika ni bila vključena. Ob tem je opozorila, da je zdravniško delo, podobno kot nekatera druga dela, zelo težko meriti. "Vsak predstojnik pravzaprav ve, kdo je tisti, ki opravi dovolj dela pri tipu storitev, ki jih opravljajo, pri obsegu storitev, ki jih opravljajo, nazadnje obstaja tudi uredba, torej število storitev, ki bi naj jih določen zavod opravil in to mora biti opravljeno," je ob tem še dejala Beović.

Ustavno sodišče je na pobudo več zdravstvenih delavcev in drugih pobudnikov odločilo, da je del zakona o zdravstveni dejavnosti, ki zdravstvenim delavcem onemogoča delo pri čistih zasebnikih, v neskladju z ustavo. DZ mora protiustavnost odpraviti v enem letu. Do takrat se uporablja prejšnja ureditev.