STA novice / Delodajalske organizacije proti predlaganemu zvišanju minimalne plače (dopolnjeno)

Kot so v sporočilu za javnost poudarile reprezentativne delodajalske organizacije - Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije - podpirajo redno letno usklajevanje minimalne plače z rastjo cen življenjskih potrebščin.

Vendar naj usklajevanje temelji na podlagi uradnih podatkov državnega statističnega urada, kot to določa zakon o minimalni plači, in ne na podlagi anketnih ocen, na čemer temelji nov izračun višine življenjskih stroškov. Slednji je po prepričanju delodajalcev podvržen precejšnji meri subjektivnosti.

"Odločno pa nasprotujemo napovedi dviga minimalne plače na 1000 evrov neto s 1. januarjem 2026, podani mimo socialnega dialoga," so zapisali v skupnem sporočilu za javnost.

Kot so pojasnili, se minimalna plača skladno z zakonom usklajuje z inflacijo, v predlaganem primeru pa se ponovno uskladi še predvsem z izbrano prehransko inflacijo. S tem gre do neke mere za dvojno upoštevanje inflacije, menijo v delodajalskih organizacijah.

Predstavniki delodajalcev se ob tem sklicujejo na uradne podatke, ki kažejo, da so se minimalni življenjski stroški v zadnjih treh letih povečali za približno 18 odstotkov, inflacija za okoli 10 odstotkov, minimalna plača pa že za skoraj 19 odstotkov.

"To pomeni, da je bila minimalna plača realno že več kot usklajena. Predlagani več kot 16-odstotni dvig bruto minimalne plače zato ni skladen z gibanjem življenjskih stroškov in presega finančne zmožnosti številnih podjetij," so prepričani.

Kot so v ločenem sporočilu za javnost pred tem opozorili v Trgovinski zbornici Slovenije, napovedani dvig minimalne plače na 1000 evrov neto v trgovini in gospodarstvu povzroča velike skrbi. "Poslovno okolje bi se zaradi takšnega predlaganega dviga še dodatno poslabšalo, nadaljevala bi se slabitev konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, zaradi višjih cen bo večji odliv kupne moči v tujino in še bolj se bo pospešila selitev podjetij zunaj meja naše države," so zapisali v današnjem sporočilu za javnost.

Poudarjajo, da podjetja rezerv nimajo več, zato je neizogibno, da bi se ta dvig praktično v celoti odrazil v višjih cenah blaga in storitev.

V zbornici so ob tem kritični, da je Mesec predlog za letošnje zvišanje minimalne plače pripravil mimo socialnega dialoga in brez predhodnega posvetovanja s socialnimi partnerji.

"To še posebej v razmerah šibke gospodarske rasti ni odraz racionalnega odločanja, saj bi morali odločevalci ob sprejemanju tako drastičnih ukrepov upoštevati celotno gospodarsko sliko ter presoditi tudi posledice svojih odločitev," so zapisali.

Kot poudarjajo, napovedano zvišanje minimalne plače ne pomeni zgolj dviga plač zaposlenim z minimalno plačo, temveč predstavlja pritisk na dvig plač vsem zaposlenim, da bi se s tem izognili uravnilovki in posledično destimulativnemu delovnemu okolju. Tak dvig minimalne plače bi se odrazil tudi v javnem sektorju ter s tem še dodatno obremenil državni proračun in povečal primanjkljaj.

Ob tem so izpostavili, da so se že lani stroški dela v državnem proračunu povečali za približno 600 milijonov evrov oziroma za 14,1 odstotka. Hkrati je po mnenju zbornice zaskrbljujoča napoved tudi za letos, za katero je že pred upoštevanjem učinkov minimalne plače ponovno napovedan primanjkljaj v proračunu v višini 2,1 milijarde evrov.

Spomnili so tudi na izjavo predsednika vlade Roberta Goloba, da bi bilo treba najprej spremeniti sistemsko ureditev določanja višine minimalne plače. Pri trenutni ureditvi, ki temelji na izračunu minimalnih življenjskih stroškov, namreč zaradi sprememb metodologije spremljanja cen in vsebine prehranske košarice med izračuni prihaja tudi do odstopanj.

Na zbornici so obenem prepričani, da bi morala biti višina minimalne plače določena vsaj oktobra za naslednje koledarsko leto, saj se jim zdi povsem nesprejemljivo, da podjetja ne morejo načrtovati svojih stroškov dela vse do konca januarja tekočega leta. Med državami s takšnim načinom določitve višine minimalne plače so izpostavili Hrvaško.

Ob tem so podali primerjavo z južno sosedo glede višine minimalne plače. Na Hrvaškem je ta lani znašala 970 evrov bruto, za letos pa je določena v višini 1050 evrov bruto.

Minister Mesec je minuli mesec sporočil, da bo koaliciji in socialnim partnerjem predlagal občutno zvišanje minimalne plače, in sicer tako, da bi za samsko osebo brez otrok in posebnih olajšav znašala 1000 evrov neto, kar je 113 evrov več kot zdaj. Predlog temelji na novem izračunu minimalnih življenjskih stroškov, predvideva pa tudi umestitev minimalne plače nad prag tveganja revščine, ki je bil nazadnje ocenjen pri 981 evrov mesečno, je povedal.