STA novice / Evroposlanci do nadaljnjega ustavili potrjevanje trgovinskega dogovora z ZDA (dopolnjeno)

"Zdaj je tudi uradno: Dogovor EU-ZDA je do nadaljnjega zamrznjen. Pogajalci smo se ravnokar dogovorili, da v odboru za mednarodno trgovino začasno ustavimo delo na implementaciji dogovora iz Turnberryja. Na kocki sta naša suverenost in ozemeljska celovitost. Ne moremo več ravnati kot običajno," je po sestanku s predstavniki političnih skupin, pristojnimi za trgovinski dogovor z ZDA, na družbenem omrežju X zapisal nemški evroposlanec iz vrst socialistov in demokratov (S&D).

Kasneje je na novinarski konferenci poudaril, da je Trump z grožnjo s postopno uvedbo 25-odstotnih carin na uvoz iz osmih evropskih držav, ki so na Grenlandijo v okviru misije Arktična odpornost kot prve napotile manjše število vojakov, prekršil na Škotskem sklenjeni dogovor med Brusljem in Washingtonom.

V okviru dogovora so ZDA carine na uvoz večine blaga iz članic unije omejile na največ 15 odstotkov, Bruselj pa se je med drugim zavezal k odpravi carin na uvoz vseh industrijskih proizvodov in uvedbo tarifnih kvot za uvoz številnih agroživilskih izdelkov iz ZDA v EU.

Komisija je temu namenjen predlog pravne podlage predstavila konec avgusta, države članice pa so stališče Sveta EU za pogajanja s parlamentom sprejele konec novembra. Zdaj bi morali pogajalsko izhodišče sprejeti še evroposlanci, a so postopek zaustavili. Parlamentarni odbor za mednarodno trgovino (INTA) bi moral po prvotnih načrtih o njem glasovati v prihodnjih tednih.

Kot je ob robu plenarnega zasedanja parlamenta v Strasbourgu pojasnil Lange, bo postopek zaustavljen, dokler ne bo jasnosti glede Grenlandije in napovedanih carin.

Če bo ameriški predsednik s 1. februarjem dejansko uvedel 10-odstotne carine na uvoz iz osmih evropskih držav, med katerimi je šest članic unije, pa bo unija po prepričanju nemškega evroposlanca uvedla tudi carine na uvoz blaga iz ZDA v vrednosti 93 milijard evrov, ki so trenutno zamrznjene.

Osebno prav tako podpira sprožitev postopka v okviru instrumenta EU za zaščito pred gospodarsko prisilo (ACI), ki uniji omogoča uvedbo protiukrepov, kadar tretje države izvajajo gospodarski pritisk za vsiljevanje političnih odločitev EU ali njenim članicam.

O tem bodo v odboru INTA razpravljali v ponedeljek. Njegov predsednik pričakuje, da bodo komisijo pozvali, naj preuči, ali gre pri Trumpovih grožnjah za gospodarsko prisilo.

Različne ukrepe, vključno z uvedbo proticarinskih ukrepov in instrumentom ACI, bodo imeli v četrtek na mizi tudi voditelji držav članic unije, ki se bodo sestali na izrednem vrhu v Bruslju, posvečenem transatlantskim odnosom.

Ti odnosi - tudi na področju trgovine - so se v zadnjem času s spričo teženj ameriškega predsednika po prevzemu danskega avtonomnega ozemlja Grenlandija znova znašli pod pritiskom.

Zunanjetrgovinski odnosi med unijo in ZDA sicer predstavljajo enega od temeljev svetovnega gospodarstva, saj leta je 2024 medsebojna menjava na področju blaga in storitev znašala okoli 1680 milijard evrov. EU beleži presežek v blagovni menjavi, ZDA so v presežku pri storitvah, pod črto pa je odnos precej uravnotežen.

Po podatkih slovenskega statističnega urada je Slovenija leta 2024 v ZDA izvozila za 923,4 milijona evrov, uvozila pa za skoraj 1,2 milijarde evrov blaga.