STA novice / Odbor DZ za nemoteno financiranje javne službe STA

Za predlog zakona je glasovalo devet poslancev, proti pa sta bila Andrej Hoivik iz SDS in Iva Dimic iz NSi.

Na nujni seji so sprejeli več koalicijskih dopolnil, s katerimi se je koalicija med drugim odzvala na opozorila zakonodajno-pravne službe DZ.

Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan je dejal, da je STA nepogrešljiv del slovenske informacijske infrastrukture. S predlogom želijo po njegovih besedah krepiti njeno finančno in organizacijsko avtonomijo, saj je bilo v preteklosti več pritiskov na STA, je spomnil. Agencija po njegovem zagotovilu ne bo mogla biti več plen politike.

Predlog zakona prinaša metodologijo za izračun višine nadomestila za izvajanje javne gospodarske službe informiranja. Ob tem pa tudi pregledneje ločuje javno in tržno dejavnost STA. V javno službo bi po novem sodilo tudi izvajanje javne medijske storitve tiskovne agencije v slovenskem in angleškem jeziku za potrebe izdajateljev medijev in drugih naročnikov, ki torej za te storitve plačujejo naročnino.

Direktorica Slovenske tiskovne agencije Mojca Prelesnik je na seji dejala, da so na STA veseli, da bo novi zakon končno ugledal luč sveta, saj med drugim zasleduje cilje, ki jih je tako pred predlagatelja kot pred STA postavilo računsko sodišče.

Poslanka Svobode Andreja Rajbenšu je v razpravi spomnila, da je prejšnja vlada Janeza Janše ustavila financiranje STA za več kot 300 dni. Po njeni oceni je s tem želela vplivati na delo STA, agencija pa je morala "v boj za preživetje". "Takrat se je pokazalo, kako krhka je lahko medijska svoboda, če ni ustrezno zaščitena z zakonom," je opozorila. Po njenih besedah se ne sme nikoli več zgoditi, da bi katera koli politika pritiskala na STA s finančnimi vzvodi in da bi agencija postala talka političnih interesov.

Poročanje STA o dogajanju na lokalni in globalni ravni je ažurno in profesionalno, je poudarila poslanka Levice Tatjana Greif. S tem se po njenem pojasnilu uresničuje ustavna pravica javnosti do obveščenosti. Prekinitev financiranja STA v času prejšnje vlade, zaradi česar so številne organizacije in državljani v dobrodelni akciji zbirali sredstva za zaščito agencije, je bila sramota za državo, je izpostavila.

Poslanec SDS Andrej Hoivik pa je bil med drugim kritičen do dejstva, da je predlog v DZ obravnavan po nujnem postopku. Predlog bi moral biti po njegovem mnenju pripravljen že takoj po reviziji računskega sodišča, ne pa šele tik pred volitvami v DZ. Zdi se mu, kakor da gre za "podkupovanje javnega servisa". Med pomanjkljivostmi predloga je izpostavil, da bi moralo biti agenciji po evropskem aktu o svobodi medijev zagotovljeno predvideno finančno poslovanje oziroma prihodke iz proračuna za več let. Vprašal pa se je tudi, zakaj imenovanje nadzornikov STA ostaja v pristojnosti DZ, glede na to, da je aktualna koalicija s spremembami zakona o RTVS imenovanje članov sveta RTVS umaknila iz DZ z argumentom depolitizacije. Prenos pogodbe o financiranje STA z vladnega urada za komuniciranje na ministrstvo za kulturo pa po njegovem mnenju pomeni še večjo politizacijo.