STA novice / V končnici mandata več pripravljenosti na politični dogovor glede kadrovskih vprašanj (ozadje)

Večina kadrovskih vprašanj, ki jih je predsednica republike Nataša Pirc Musar poskušala zapreti v posvetih s poslanskimi skupinami, bo po več kot enem letu iskanja zadostne podpore za izvolitev kandidatov v končnici mandata, kot kaže, vendarle dobila epilog.

Po dlje časa trajajočem dialogu sta v sredo prvak največje vladne stranke Gibanje Svoboda Robert Golob in predsednica Pirc Musar namreč prišla do uspešnega zaključka in oba sta v četrtek sporočila, da sta urad predsednice in koalicija usklajena. "To je pomemben korak z vidika stabilnosti v državi, da ne bomo imeli večnih vprašanj o kadrovanju," je v četrtek ocenil Golob.

Glede na napovedi bi tako do konca zadnje redne seje DZ poslanci lahko imenovali novega guvernerja Banke Slovenije in tri ustavne sodnike, ki za izvolitev potrebujejo 46 glasov na tajnem glasovanju. To torej načeloma pomeni, da zadostuje že, če se o kandidatu uskladi koalicija.

Dolga pot do guvernerja, do novih ustavnih sodnikov z manj zapleti

A zlasti pri pridobivanju zadostne podpore za izvolitev novega guvernerja Banke Slovenije je bila pot usklajevanja dolga in zaznamovana z napetimi odnosi med Pirc Musar in vladajočo Svobodo oziroma Golobom.

Največ časa je minilo ob vztrajanju koalicije pri podpori državni sekretarki na finančnem ministrstvu Saši Jazbec, ki je Pirc Musar ni želela predlagati, saj da je pri njej zaznala potencialen konflikt interesov.

Po ponovljenem razpisu lansko jesen, na katerega se Jazbec ni prijavila, pa je minuli teden postalo jasno, da naposled zadostno podporo za izvolitev uživa viceguverner Primož Dolenc, ki Banko Slovenije vodi, odkar se je guvernerju Boštjanu Vasletu 8. januarja lani iztekel šestletni mandat.

Bolj uspešno je bilo medtem v tem mandatu iskanje ustavnih sodnikov. Aktualna koalicija bo, če ob glasovanju v DZ ne bo nobenih presenečenj, v tem mandatu zagotovila glasove za imenovanje skupno šestih od devetih ustavnih sodnikov.

Oktobra 2022 je DZ za ustavno sodnico imenoval Nežo Kogovšek Šalamon, ki je nasledila ustavnega sodnika Marijana Pavčnika. Ta je pred tem podal zahtevo po predčasni razrešitvi s funkcije ustavnega sodnika. Lani je s podporo koalicije DZ izvolil še dva ustavna sodnika Nino Betetto in Primoža Gorkiča, ki sta jeseni nadomestila Špelco Mežnar in Marka Šorlija.

V DZ pa so zdaj predlogi za imenovanje ustavnih sodnikov, ki bodo spomladi nasledili trojico ustavnih sodnikov, ki se jim izteče mandat. Svoje delo na ustavnem sodišču bosta 26. marca sklenila Matej Accetto in Klemen Jaklič, 24. aprila pa še Rajko Knez.

Predsednica republike je sprva za tri nove ustavne sodnike predlagala Tamaro Kek, ki deluje na področju davčnega in gospodarskega prava, Marka Starmana, ki deluje na področju varstva narave, okolja in prostora ter Barbaro Kresal, ki deluje na področju delovnega prava. V tem tednu pa je sporočila, da predlog za imenovanje slednje nima zadostne podpore za izvolitev, zato namesto nje poslancem v izvolitev predlaga vodjo specializiranega in kazenskega oddelka na ljubljanskem okrožnem sodišču Cirila Keršmanca.

Podpora kandidatki za novo varuhinjo negotova

Veliko napora pa terja tudi pridobivanje podpore za izvolitev novega varuha človekovih pravic. Institucija Varuha je namreč brez vodstva s polnim mandatom ostaja od februarja lani, ko se je mandat iztekel dotedanjemu varuhu Petru Svetini. Vodenje je začasno prevzel eden od namestnikov Ivan Šelih. Se je pa v tem času zvrstilo več opozoril o posledicah takšnega stanja.

Neimenovanje novega varuha bi namreč lahko ogrozilo status A po Pariških načelih, ki je najvišje možno mednarodno priznanje instituciji za njeno neodvisnost in skladnost delovanja s standardi Združenih narodov na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Težavo pa predstavlja tudi imenovanje namestnikov, saj mora predlog v DZ posredovati varuh človekovih pravic s polnim mandatom, brez njega pa postopka ni možno začeti.

Za izvolitev varuha je potrebna dvotretjinska večina v DZ oziroma 60 poslanskih glasov. To pomeni, da so potrebni tudi glasovi vsaj dela opozicije, pri čemer je predsednica računala zlasti na podporo opozicijske NSi.

V slednji so zatrjevali, da bodo ob tem imenovanju konstruktivni in politično korektni. Hkrati so pa prst uperjali v koalicijske stranke, ki da se morajo najprej uskladiti med seboj, sami pa da se bodo o podpori konkretnemu imenu izrekli takrat, ko bo predsednica sporočila svojo izbiro. Tega doslej pred glasovanjem niso storili za nobeno izmed predstavljenih imen.

Tudi za prvi obraz na čelu te institucije je predsednica odvodila več krogov posvetovanj, ki v prvi polovici lanskega leta, niso obrodila sadov. Sprva si je predsednica prizadevala pridobiti podporo za svojo favoritko, pravnico Katarino Bervar Strnad. A ker ta ni mogla računati na glasove opozicijskih strank, so bili tedaj v ožjem izboru imen, o katerih je predsednica govorila s strankami, še vodja diplomatske akademije na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Andraž Zidar, državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Maša Kociper in zagovornik načela enakosti Miha Lobnik.

A se nobenemu kandidatu ni nakazovala zadostna podpora za izvolitev, zato se je Pirc Musar odločila za iskanje novega kandidata. V DZ je zatem posredovala predlog za imenovanje dosedanje varuhove namestnice Dijane Možina Zupanc, ki je bila za namestnico izvoljena v aktualnem sklicu DZ tudi s podporo dela opozicije. A s kandidatko ni uspela. Poslanskim skupinam je kot potencialnega kandidata predstavila tudi Marka Starmana, a pri tem že v prvem koraku dobila košarico koalicije.

Po jesenskem srečanju z vodji parlamentarnih strank se je predsednica tudi v tem primeru odločila za ponovitev razpisa, na katerega je prispelo 14 prijav. Po prav tako več posvetih se je Pirc Musar odločila DZ v imenovanje predlagati Simono Drenik Bavdek, ki je pri varuhu človekovih pravic trenutno pomočnica vodje centra za človekove pravice. Zanjo predsednica pred glasovanjem ugotavlja, da uživa najširšo podporo izmed vseh kandidatov, a tudi ona nima že vnaprej zagotovljenih 60 glasov. Tudi o njej se NSi za zdaj javno ne izreka.