Portal TFL

STA novice / Odbor DZ s soglasjem k pomoči energetsko intenzivnim podjetjem

petek, 23.1.2026

Ljubljana, 23. januarja (STA) - Odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor je soglašal z vladnim predlogom zakona o spodbujanju konkurenčnosti in razogljičenja elektrointenzivnih podjetij, po katerem bo takšnim podjetjem v treh letih na voljo državna pomoč za znižanje stroškov za električno energijo. Odbor se je zavzel za ohranitev proizvodnje in delovnih mest.

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je na današnji seji povedal, da "gre za ciljno usmerjen, začasen in pogojen državni ukrep". Pomoč bodo lahko podjetja dobila za leta 2026, 2027 in 2028, pri čemer bo višino za vsako leto glede na tržne razmere določila vlada. Po njegovih besedah bo subvencionirana nekaj več kot ena teravatna ura električne energije letno, strošek pa je ocenjen na okoli 30 milijonov evrov letno.

"Predlog ne uvaja poceni elektrike brez pogojev, temveč pomoč v zameno za preobrazbo s ciljem po večji dolgoročni konkurenčnosti. Subvencija stroškov elektrike je vezana tako na vlaganje v razogljičenje in energetsko preobrazbo proizvodnje, vse pa s ciljem, da podjetjem pomagamo hitro, učinkovito in da s svojim vlaganjem dosežejo tudi dolgoročno konkurenčnost. Zakon za to uvaja jasna merila," je poudaril minister.

Člani so se zavzeli za ohranitev proizvodnje velikih podjetij in za ohranjanje delovnih mest. Predlog so pozdravili. Tomaž Lah in Miroslav Gregorič sta se zavzela za ohranitev domače baze surovin, saj država ne sme biti uvozno odvisna. Janja Rednjak iz SD je poudarila pomen jeklarske industrije v Sloveniji in opozorila na socialne razsežnosti ob morebitnem propadu industrije.

Tudi Danijel Krivec iz SDS in Janez Žakelj iz NSi sta pozdravila rešitve, obžalovala sta, da niso bile sprejete že prej. "Škoda, da se v takšnih primerih slaščičarna ni odprla že prej," je dejal Žakelj, Krivec pa, da so te zadeve na mizi že od lanskega poletja in da bi bilo koristno, če bi bilo to sprejeto že prej.

Odbor je sprejel številna dopolnila koalicije, ki jih je ta večinoma pripravila na podlagi pripomb zakonodajnopravne službe DZ. Ni pa podprl dopolnila SD, da bi preprečili po njihovem neupravičeno omejevanje kroga potencialnih upravičencev. V SD so želeli razlikovati med podjetji v težavah brez prihodnosti in tistimi, za katere obstaja realna pot naprej, ter preprečiti, da bi brez subvencije ostala podjetja, ki imajo znanje in ljudi, kot je denimo Sij Ravne, je povedala Rednjak.

Prav tako ni podprl dopolnila SDS, da si vsa podjetja v obdobju prejemanja spodbude ne smejo izplačevati dobička in ki bi hkrati omejil izplačila nagrad in drugih oblik udeležbe pri dobičku lastnikom ter članom organov vodenja in nadzora na raven, primerljivo z omejitvami, ki veljajo za gospodarske družbe v 100-odstotni lasti države. Kumer je povedal, da se lahko dikcijo glede tega po potrebi dopolni v členu, ki so ga s sprejetim dopolnilom koalicije pustili odprtega.

Odbor je tudi soglasno podprl predlog novele zakona o zavarovanju odgovornosti za jedrsko škodo. Ta določa, da se rok, ko država krije jedrsko škodo, ki je ni mogoče zavarovati pri zavarovalnici, in ki bo potekel konec junija, podaljša za štiri leta, je povedal državni sekretar na ministrstvu za naravne vire in prostor Miran Gajšek. Mednarodnega kompromisa, da bi zavarovalnice krile celotno škodo v primeru morebitne jedrske nesreče, še ni, zato mora del kritja prevzemati država.