Portal TFL

STA novice / KGZS ob ustavni presoji zakona o zaščiti živali izpostavlja potrebo po izvedljivih rešitvah

ponedeljek, 26.1.2026

Ljubljana, 26. januarja (STA) - Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenija (KGZS) pričakuje, da bo ustavno sodišče pri presoji zakona o zaščiti živali tehtalo med cilji dobrobiti živali ter varstvom kmetov in kmetijstva. "Le uravnotežene, postopne in izvedljive rešitve lahko zagotovijo tako višje standarde zaščite živali kot tudi dolgoročno vzdržnost domače pridelave hrane," menijo.

Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona o zaščiti živali je na pobudo KGZS vložil državni svet. Nanaša se na določbe o kastraciji pujskov in prehodno obdobje prepovedi baterijske reje kokoši.

Kot so v današnjem sporočilu za javnost izpostavili na KGZS, podpirajo brezbolečinsko kastracijo pujskov, hkrati pa poudarjajo, da morajo biti ukrepi za zaščito živali oblikovani in uvedeni na način, ki upošteva realne razmere v kmetijski praksi ter omogoča ohranitev kmetijstva, ne da bi se pri tem neupravičeno poslabšal ekonomski in konkurenčni položaj rejcev.

"Prepoved kastracije pujskov brez uporabe anestezije in analgezije bistveno poslabšuje položaj rejcev prašičev, saj ne določa ustreznega prehodnega obdobja, ni usklajena z evropsko prakso in je nesorazmerna glede na posledice, ki jih povzroča v praksi," so zapisali.

Kot so dodali, ukrep pomeni dodatne stroške ter slovenske rejce postavlja v konkurenčno slabši položaj v primerjavi z rejci v drugih državah članicah EU, kjer se tak način kastracije še vedno izvaja, čeprav bi bilo brezbolečinsko kastracijo mogoče doseči tudi z milejšimi in postopnimi ukrepi.

Prav tako bistveno poslabšanje pravnega in ekonomskega položaja rejcev po prepričanju KGZS prinaša prepoved baterijske reje kokoši s prehodnim obdobjem do 1. januarja 2029.

"Zakon ne upošteva obstoječih investicij v obogatene kletke z dolgo amortizacijsko dobo, prestrukturiranje reje pa je hkrati izvedbeno in finančno izjemno zahtevno zaradi potrebnih gradbenih posegov, pridobivanja dovoljenj, nabave nove opreme ter izpada prihodkov," so zapisali.

Rejci so po opozorilih KGZS soočeni s trojno finančno obremenitvijo - izgubo vrednosti obstoječih naložb, novo investicijo v alternativne oblike reje ter obdobjem brez prihodkov in z izgubo kupcev.

"Dodatno prehod na talno rejo pogosto pomeni zmanjšanje števila kokoši in s tem prihodkov, kar lahko vodi v opuščanje dejavnosti, povečanje uvoza cenejših jajc iz tujine ter ogrožanje domače pridelave, samooskrbe in prehranske varnosti. Za vzdržen in pravičen prehod bi bilo zato potrebno bistveno daljše, vsaj desetletno prehodno obdobje," so zapisali na zbornici.

"Ne nasprotujemo dobrobiti živali - podpiramo brezbolečinsko kastracijo in postopno odpravo kletk, vendar ob tem zahtevamo razumne in izvedljive prehodne roke ter nasprotujemo ukrepom, ki ogrožajo finančno varnost kmetij. Zakon v sedanji obliki nesorazmerno posega v ekonomski položaj družinskih kmetij, ki predstavljajo temelj slovenskega kmetijstva," so v sporočilu povzeli predsednika KGZS Jožeta Podgorška.

Državni svet je ob zahtevi za presojo ustavnosti predlagal tudi začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanih določb ter absolutno prednostno obravnavo zadeve pred ustavnim sodiščem.