STA novice / Ob predlogu referenduma o e-volitvah v DZ tudi opozorila o kibernetskih tveganjih in časovni neprimernosti

Po predlogu bi se referendumsko vprašanje glasilo: "Ali ste za to, da se v Republiki Sloveniji uvedejo varne e-volitve kot dodaten način glasovanja na volitvah?"

Poslanci, ki prihajajo iz vrst stranke Demokrati Anžeta Logarja, so predlagali, da bi bil referendum skupaj z volitvami v DZ 22. marca. "Živimo v digitalni dobi, vedno več zadev urejamo digitalno in če kdaj, je zagotovo sedaj pravi čas, da spregovorimo tudi o tem, da bi imeli volivci možnost oddaje svojega glasu na volitvah tudi v elektronski obliki," je dejala Eva Irgl. Poudarila je, da bi obstoječi sistem ostal enak in bi tisti, ki želi, še vedno lahko volil fizično.

Po njenih besedah bi e-volitve uvedli postopno najprej za volivce iz tujine. Ob tem je Irgl poudarila, da se zavedajo, da je pri njihovi vpeljavi ključna varnost, saj sistem ne sme dopuščati nobenih zlorab. Po njenih navedbah imamo že uveljavljene mehanizme varne elektronske identifikacije, glavni cilj njihove uvedbe pa je povečanje participacije volivcev.

V koaliciji predloga za razpis posvetovalnega referenduma ne podpirajo. Po mnenju Tereze Novak (Svoboda) e-volitve kot koncept same po sebi niso problematične in so lahko smiselna dopolnitev obstoječih načinov glasovanja, a razpis posvetovalnega referenduma v tem trenutku ni potreben in primeren. "Vprašanje ni, ali bomo e-volitve imeli, pač pa, kako bomo ustvarili tehnično in družbeno okolje, da jih bomo lahko varno vpeljali," je dejala v predstavitvi stališča poslanske skupine. Po besedah Novak je paradoksalno, da pobuda prihaja s političnega pola, ki "že leta spodkopava zaupanje v temeljne demokratične institucije, hkrati pa predlaga uvedbo sistema, ki bi bil še bolj odvisen od tega istega zaupanja". Opozorila pa je tudi na kibernetska tveganja.

Tudi po mnenju SD e-volitve odpirajo nove možnosti za večjo dostopnost zlasti za gibalno ovirane, invalide, volivce v tujini in mlajše generacije, a opozarjajo, da so podvržene številnim tveganjem. Damijan Bezjak Zrim je poleg kibernetskih napadov in manipulacij z volilnimi rezultati izpostavil tudi vprašanje "zagotavljanja tajnosti glasovanja v domačem okolju, kjer ni mogoče v celoti izključiti pritiskov, nadzora ali celo prisile nad volivci". Kot osrednji razlog za nasprotovanje predlogu pa je navedel časovno neprimernost, saj so tik pred koncem mandata vlade in DZ. Postopke je smiselno začeti v zgodnejšem obdobju mandata, ko obstaja jasen politični mandat in dovolj časa za odgovorno izvedbo, je dodal.

Tudi Nataša Sukič (Levica) je opozorila na nevarnosti: "Skoraj nemogoče je zagotoviti, da zlonamerni domači ali tuji akterji ne bi mogli vplivati na volitve." "Fizične volitve omogočajo visoko stopnjo transparentnosti, saj so postopki glasovanja in štetja glasov javno opazni, pri elektronskih volitvah pa je velik del procesa skrit v zaprtih programskih sistemih, ki otežujejo neodvisno opazovanje, kar povečuje prostor za dvome, teorije zarot in politične manipulacije," je dejala. Predlog za razpis referenduma je "glede na njegovo skopost in čas" označila za "zgolj predvolilno potezo določene stranke, ki želi z všečno temo pridobiti medijski prostor in zakriti svojo programsko praznost".

V NSi pa predlogu za razpis posvetovalnega referenduma ne nasprotujejo. Vida Čadonič Špelič je pojasnila, da trenutni način izvedbe volitev mnogokrat predstavlja logističen in administrativni izziv za uresničevanje volilne pravice predvsem specifičnim skupinam državljanov, kot so državljani v tujini, zaposleni izven kraja stalnega bivališča in gibalno ovirane osebe. Poudarila pa je, da mora sistem e-volitev zagotavljati popolno preverljivost, ki volivcu omogoča, da preveri, ali je bil njegov glas zabeležen in pravilno oddan.

V poslanski skupini SDS svojega stališča niso predstavili, v razpravi pa se je oglasila le poslanka Svobode Andreja Rajbenšu, ki je izpostavila vprašanje, ali bi sistem internetnega glasovanja res povečal udeležbo. Po njenem mnenju je udeležba na volitvah bolj povezana z odločitvijo, ali ljudje sploh želijo sodelovati na volitvah.

DZ bo o predlogu, ki na matičnem odboru sicer ni prejel podpore, odločal v torek v okviru glasovanj.