STA novice / V državnem svetu o izzivih občinskega prostorskega načrtovanja

Prostorski razvoj je eden ključnih dejavnikov gospodarske konkurenčnosti, trajnostnega razvoja ter kakovosti življenja v lokalni skupnosti in državi kot celoti, je uvodoma povedal predsednik uprave Ustanove dr. Antona Trstenjaka in pobudnik današnjega posveta Dušan Gerlovič.

Kot je izpostavil, imajo občine v skladu s slovensko zakonodajo velike pristojnosti na področju prostorskega načrtovanja, a se v praksi vse pogosteje soočajo s težavami in omejitvami. Ti po Gerlovičevih besedah izhajajo iz veljavne zakonodaje in birokratskih postopkov državnih institucij, saj so postopki prostorskega načrtovanja velikokrat dolgotrajni in zapleteni.

Določen del krivde za to imajo po njegovem prepričanju tudi občine same, posebej takrat, ko župani oziroma lokalne skupnosti ne razumejo potrebe po razvoju ter se bojijo velikih in hitrih sprememb.

Trenutni sistem po Gerlovičevem prepričanju ne omogoča pravočasnega odziva na občinske razvojne potrebe. To občutijo predvsem občine, ki načrtujejo razvoj gospodarske dejavnosti, sodobno proizvodnjo in logistiko. "Obstoječi sistem sprememb namenske porabe zemljišč je pogosto močna ovira in s tem izgubljamo inovativne razvojne priložnosti, zmanjšujemo konkurenčnost gospodarstva ter otežujemo privabljanje in ohranjanje strateških partnerjev," je opozoril.

"Brez močnih lokalnih skupnosti in ustrezno urejenih regionalnih ravni ni mogoče zagotoviti uravnoteženega razvoja države," pa je v video nagovoru poudaril predsednik državnega sveta Marko Lotrič.

Rešitev med drugim vidi v oblikovanju pokrajin, ki bi po njegovem prepričanju prostor upravljale mnogo bolje in učinkoviteje, kot to danes počne država. Pokrajine bi lahko usklajevale razvojne interese na širšem funkcionalnem območju ter umeščale infrastrukturne projekte v prostor z manj administrativnimi zastoji, je ocenil.

Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je ob tem opozoril na številne primere, ko so dolgotrajni postopki in neusklajenosti med deležniki zavirali razvoj lokalne skupnosti. Med razlogi za težave je med drugim opozoril na "preveč univerzalne rešitve" za občine, ki pa niso vse enake.

V nadaljevanju posveta predstavniki lokalnih skupnosti, gospodarstva, znanstveno-raziskovalne sfere in državnih institucij zbranim predstavljajo različne vidike občinskega prostorskega razvoja in prostorskega načrtovanja ter izzive, s katerimi se deležniki soočajo.

Med drugim je župan Občine Hoče-Slivnica Marko Soršak izpostavil, da postopki priprave in sprememb občinskih prostorskih načrtov pogosto trajajo več let, večinoma od dve do pet let, v kompleksnejših primerih tudi dlje. Investitorji zato pogosto opustijo projekte ali jih preselijo v druge države, je opozoril.