STA novice / V Svobodi, SD, Levici in Vesni za ponovno odločanje o razrezu mest v delovnih telesih DZ (dopolnjeno)

Kolegij predsednika DZ je v petek sprejel sklep o določitvi števila mest poslanskih skupin v delovnih telesih DZ in določitvi poslanskih skupin, ki jim pripadajo mesta predsednikov in podpredsednikov v teh telesih. Poslanci Svobode, SD, Levice in Vesne pa zahtevajo, da DZ o tem odloči ponovno, pri čemer se je v uvodu današnjem seje še pred potrditvijo dnevnega reda vnela polemika, kdaj bi se to moralo zgoditi.

Na dnevnem redu današnje seje DZ je namreč predlog odloka o ustanovitvi in nalogah delovnih teles DZ, v okviru mandatno-volilnih zadev pa tudi predlog sklepa o imenovanju njihovih predsednikov in podpredsednikov ter ločeno predlog sklepa o izvolitvi predsednika, podpredsednika in članov parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb.

Kot je na začetku današnje seje pojasnil vodja poslanske skupine Levice in Vesne Luka Mesec, mora imeti po poslovniku DZ vsaka poslanska skupina praviloma vsaj enega člana v vsakem delovnem telesu. V predlaganem razrezu pa je njihova poslanska skupina proti svoji volji izključena "iz treh bistvenih delovnih teles", to so odbori za zdravje, okolje in izobraževanje, je navedel. V izjavi za medije ob robu seje je izrazil tudi prepričanje, da so jih iz teh odborov izločili, da bi onemogočili udeležbo stranke, ki "najbolj odločno zagovarja javno šolstvo, javno zdravstvo in se bori za okolje".

Na to so po njegovih besedah tudi večkrat opozorili, prav tako so na petkovi seji kolegija predlagali ustrezne rešitve, a njihovi predlogi niso bili upoštevani. "S tem so kršena temeljna načela parlamentarizma. Nikoli v zgodovini državnega zbora se še ni na ta način izrivalo določene stranke iz možnosti odločanja o vsebinah," je bil na seji oster Mesec. Zato je še pred obravnavo teh točk zahteval ponovno odločanje o razrezu.

Predsednik DZ Zoran Stevanović pa je odvrnil, da bodo o predlogu razpravljali v okviru mandatno-volilnih zadev.

Meira Hot (SD) je opozorila, da o zahtevi za ponovno odločanje, ki jo poda petina poslancev, ki je nasprotovala odločitvi kolegija predsednika DZ, odloči DZ brez razprave in brez obrazložitve glasu. Mesec pa je zahteval, da o tem odločajo, preden pridejo do te točke dnevnega reda, v tej zahtevi so se mu pridružili tudi nekateri drugi poslanci nekdanjega koalicijskega trojčka.

Stevanović je po petminutni prekinitvi seje pojasnil, da se je njegova odločitev izkazala za pravilno in da bodo o zahtevi odločali pri točki o mandatno-volilnih zadevah. DZ je tako potrdil dnevni red in začel sejo z obravnavo predloga interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki mu bo sledil predlog odloka o ustanovitvi in nalogah delovnih teles DZ. Po glasovanju o teh dveh točkah pa bodo na vrsti mandatno-volilne zadeve.

Kot je v izjavi za medije dejal Mesec, je Stevanović s tem pokazal, da ne razume osnovne abecede demokracije. Problem se bo po njegovih besedah še poglobil z današnjim imenovanjem nove generalne sekretarke DZ, za katero predlagajo Špelo Ocvirk. "Prihaja gospa, ki je sicer prijetnega značaja, ampak nima nič več izkušenj kot to, da je vodila neko športno društvo v Celju. Parlamenta od znotraj še ni videla," je dejal Mesec. Stevanović tako po Mesčevih besedah za desno roko dobiva generalno sekretarko, ki "ne bo poznala osnovne abecede demokratičnih pravil". "To je približno tako, kot da bi s hiše sneli streho, ker je pač ne potrebujemo," je dejal.

Mesec je opozoril, da po novem poslovnik DZ praktično ne velja več in da se spodkopavajo osnovni temelji demokratične družbe. Ob tem je napovedal, da bodo uporabili še druga pravna sredstva, obrnili se bodo tudi na ustavno sodišče.

V izjavi za medije je tudi poslanec Svobode Lenart Žavbi izrazil zaskrbljenost nad vodenjem sej. Po njegovih besedah še niso imeli niti ene seje DZ niti seje odbora, "ki bi šla postopkovno pravilno ali pa po nekih ustaljenih poslovniških smernicah". "Predsednik je v resnici povedal: poslovnik sem jaz in ta parlament sem jaz," je bil zaskrbljen Žavbi. Opozoril je, da poslanci ne morejo več opravljati svojega dela in da jim je onemogočena razprava. "Postajamo dno dna standarda v tem parlamentu," je ocenil.

Kritičen do delovanja DZ je bil v izjavi za medije tudi predsednik SD Matjaž Han, ki ne razume, da katerakoli stranka, ki je prišla v parlament, nima mesta v odborih DZ, kjer želi sodelovati. Prav tako ni v prid demokracije, da stranka v delovnih telesih ne more prispevati svojega znanja in glasovati o odločitvah, meni. Ob sklicevanju bodoče koalicije na to, da je bila takšna praksa tudi v prejšnjem mandatu, pa je dejal, da so v tem primeru "s to prakso naredili nekaj narobe".

Po odločitvi kolegija bi največ predsedniških mest pripadlo SDS, skupno osem. Svoboda bi prevzela vodenje petih delovnih teles, trojček okoli NSi štirih, SD pa dveh. Ostale poslanske skupine si obetajo po eno predsedniško mesto v odborih in komisijah DZ.

Že na petkovem kolegiju predsednika DZ se je med vodji poslanskih skupin glede takšne razdelitve vnel spor. V Svobodi menijo, da bi jim glede na volilni rezultat, s katerim so dobili 29 poslancev, moralo pripasti več kot pet predsedniških mest v delovnih telesih DZ. Poslanski skupini NSi, SLS in Fokus, ki imajo devet poslancev, pa manj kot štiri. Zato so predlagali, da bi trojček okrog NSi odpovedal enemu predsedniškemu mestu, ki bi nato pripadel Svobodi, a so v bodoči koaliciji takšen predlog zavrnili.