STA novice / Nevladniki: Nacionalni načrt za obnovo narave potrebuje bistvene dopolnitve

Mreža za vodo, ki povezuje Inštitut za ekologijo, Slovensko društvo za zaščito voda, Zvezo geografov Slovenije, društvo Cipra Slovenija in Društvo biologov Slovenije, koordinira pa jo Globalno partnerstvo za vodo Slovenija, poudarja, da mora biti obnova narave zasnovana na celostnem razumevanju vodnega kroga. To vključuje vse od padavin in površinskih voda do podzemnih voda, vodonosnikov, poplavnih območij in ekosistemov, odvisnih od podzemne vode, so danes sporočili iz društva Globalno partnerstvo za vodo Slovenija.

Osnutek velik poudarek namenja rečni povezljivosti, pri tem pa premalo celovito obravnava druge sestavine vodnega kroga. Manjkajo zlasti jasnejše povezave med površinskimi in podzemnimi vodami ter ustrezna obravnava vodonosnikov in ekosistemov, odvisnih od podzemne vode. Osnutek vsebuje tudi terminološke in vsebinske nejasnosti, ki lahko povzročijo različne razlage pri načrtovanju in izvajanju ukrepov. To je treba pred sprejetjem načrta odpraviti, so pozvali.

Prepričani so, da je treba pri načrtovanju novih ukrepov najprej opraviti analizo obstoječih ukrepov in njihovega izvajanja. "Smiselnost in dodano vrednost novih ukrepov je namreč težko ustrezno oceniti, če se obstoječi ukrepi na področju voda še ne izvajajo v celoti oziroma njihova učinkovitost ni bila ustrezno analizirana," so opozorili.

Mreža za vodo predlaga, da se obnova narave bolj jasno prepozna tudi kot ukrep za dolgoročno varovanje virov pitne vode, zlasti vodonosnikov. Pri načrtovanju ukrepov je treba upoštevati povezanost površinskih in podzemnih voda ter njihove medsebojne vplive, vključno z vplivi na količinsko in kakovostno stanje podzemnih voda. Med prednostna območja obnove je treba vključiti tudi ekosisteme, odvisne od podzemne vode.

Osnutek je bil po njihovih besedah poleg tega objavljen v neustreznem terminu, saj je javna obravnava potekala v obdobju poletnih dopustov. "Organizacije zato menijo, da tako pomemben dokument zahteva daljši in bolj vključujoč proces sodelovanja javnosti," so zapisali.

Društvo Globalno partnerstvo za vodo Slovenija in Mreža za vodo pričakujeta, da bo pripravljavec pred nadaljevanjem postopka javne obravnave oziroma sprejemanja osnutka nacionalnega načrta za obnovo narave zagotovil ustreznejši in vključujoč postopek vključevanja javnosti, objavil vse ključne strokovne in finančne podlage, jasno opredelil metodologijo ocene finančnih potreb ter zagotovil celostno obravnavo površinskih in podzemnih voda ter ekosistemov, odvisnih od podzemne vode.

Prav tako pričakujejo odpravo terminoloških in vsebinskih nejasnosti, jasno opredelitev odgovornosti, kadrovskih potreb in virov financiranja, preveritev skladnosti in učinkovitosti obstoječih ukrepov ter možnost interdisciplinarnega sodelovanja različnih strok pri načrtovanju in izvajanju ukrepov.

Nacionalni načrt za obnovo narave predstavlja osrednji strateški dokument za izvajanje evropske uredbe o obnovi narave. Ta določa, da morajo države članice do leta 2030 sprejeti ukrepe za obnovo vsaj 30 odstotkov kopenskih, obalnih, sladkovodnih in morskih habitatov.

Njegov osnutek je bil v javni obravnavi do 9. avgusta. Na ministrstvu za okolje in prostor so napovedali, da bodo končni osnutek načrta Evropski komisiji predložili do 1. septembra.