STA novice / Odbor DZ po obravnavi vprašanja o neodvisnosti medijev brez vsebinskih sklepov

Poslanka Svobode Sara Žibrat je v predstavitvi zahteve dejala, da si vlada poskuša s predlogom nove medijske zakonodaje in različnimi manevri za odvzem financiranja podrediti neodvisne medije. Prav tako koaliciji očitajo kršenje evropske zakonodaje ter poskuse utišanja strokovne javnosti in civilne družbe. Kritični so tudi do tega, da je ministrstvo za kulturo ustavilo denimo poziva za sofinanciranje novinarskih plač in sklenitve letnih digitalnih naročnin. Poleg tega so nezadovoljni s predlogi novel zakonov o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) in o medijih.

"Politika, ki nas vodi nazaj v srednji vek, je nesprejemljiva," je dejala.

Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Uršula Menih Dokl je na očitke glede ustavitve pozivov dejala, da se je ministrstvo ob začetku mandata soočilo z zahtevnimi javnofinančnimi razmerami. Ob takšnem stanju so prihranke najprej poiskali pri sebi, potem pa so se odločili tudi za to, da se ne zavežejo k izdatkom, za katere ni bilo dovolj zanesljivega kritja.

"Zato so bili nekateri postopki začasno ustavljeni oziroma prilagojeni, še preden so nastale finančne posledice in obveznosti in s tem tudi individualne pravice do teh sredstev," je pojasnila. V te ukrepe so bili po njenih navedbah "prisiljeni zaradi slabega načrtovanja prejšnjega vodstva".

Predsednica uprave RTVS Natalija Gorščak se je ustavila pri izidu nedeljskega referenduma, na katerem se je večina volivk in volivcev izrekla proti ukinitvi rtv-prispevka. Izid po njenih besedah dokazuje, da na "RTVS delamo nekaj, česar ni mogoče najti nikjer drugje". Če se poslabša kakovost javnega medijskega servisa, to za sabo po njenem svarilu "potegne vso medijsko krajino". Kot dokaz za to je navedla leti 2022 in 2023, ko so na RTVS padla vlaganja v televizijo.

V razpravi so člani odbora iz poslanskih skupin, ki so vložile zahtevo za sklic današnje seje, še dodatno pojasnili svoje poglede. Poslanci iz koalicijskih poslanskih skupin in Resnice pa so vztrajali denimo pri tem, da so spremembe pri RTVS nujne.

Po mnenju poslanca Levice Vladimirja Šege gre v povezavi z RTVS le za željo aktualne oblasti, da si podredi javni zavod. "Govorite, da niste proti RTVS in njenim novinarjem, a jim v isti sapi očitate, da premalo upošteva desnico. Sami poveste, da hočete k pameti spraviti novinarje na RTVS," je dejal. Poslanec SD Darko Ratajc pa je ocenil, da bo vlada nadaljevala s "svojo agendo" glede RTVS tudi po referendumu.

Poslanka iz poslanske skupine NSi, SLS in Fokus Marjeta Šmid je izrazila prepričanje, da je določene stvari pač treba izboljšati. "Ko pa to nameravamo izvesti, se zdi, da bi del opozicije želel, da se kar ukinemo," je bila nezadovoljna.

Po besedah predsednice odbora Alenke Jeraj iz SDS pa medijski pluralizem pomeni, da delujejo različni mediji z različnimi vsebinami. Težava pri javnem servisu RTVS pa je po njenem opažanju ta, da bi moral poročati uravnoteženo, česar pa ne počne.

Vlagatelji zahteve za sklic nujne seje so predlagali več sklepov, ki pa jih odbor ni sprejel. V skladu z enim od njih bi moralo ministrstvo za kulturo pri pripravi sprememb zakonov o RTVS in o medijih spoštovati določbe evropskega akta o svobodi medijev, zlasti določbe o zagotavljanju neodvisnega delovanja javnih medijev in preglednosti lastništva medijev.