STA novice / Komisija DZ za narodnosti za ustrezno financiranje študija v italijanskem učnem jeziku

Dekan Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem Tomaž Grušovnik je povedal, da na fakulteti izvajajo študijske programe za zavode z italijanskim učnim jezikom že od študijskega leta 2018/2019. Z novim zakonom o visokem šolstvu je to tudi zakonsko prepoznano kot nacionalno pomembna naloga. Osnovna naloga teh študijskih programov je zagotavljanje kakovostnega pedagoškega kadra za vrtce in osnovne šole z italijanskim učnim jezikom.

Na fakulteti izvajajo visokošolski strokovni študijski program predšolske vzgoje, ki traja tri leta, prav tako pa izvajajo tudi univerzitetni in magistrski študijski program razrednega pouka. Na teh študijskih programih je učni program italijanščina. Ker pa je bilo v preteklosti precejšnje nihanje v financiranju teh programov, je bila njihova izvedba nepredvidljiva. Ker je treba univerzitetni kader "negovati", ga veseli, da je način financiranja zdaj bolj stabilen. Tako bo tudi načrtovanje študijskega procesa potekalo lažje, je pojasnil.

Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino Roka Straška sta skupaj z ministrom Borutom Rončevićem po nastopu mandata obiskala tudi Univerzo na Primorskem, kjer se je izkazalo, da imajo na pedagoški fakulteti problem s podpisom pogodbe za financiranje omenjenih programov za koledarsko leto 2026. Tako sta se z ministrom zavezala, da bodo kar najhitreje zagotovljena ustrezna finančna sredstva. Glede na to je bil danes izveden še zadnji podpis pod pogodbo, s katero so zagotovili 187.000 evrov za izvedbo teh programov v tekočem letu.

Hkrati so se na ministrstvu zavezali, da bodo zaradi nekoliko manjšega vpisa študentov v te programe zagotovili sredstva vsaj za njihovo polovično izvedbo tudi v naslednjem koledarskem letu oziroma v študijskem letu 2027/2028.

Komisija je soglasno sprejela sklep, po katerem naj ministrstvo za izobraževanje v proračunskih dokumentih za prihodnji dve leti zagotovi sredstva za izvajanje akreditiranih kontaktnih ur na omenjenih študijskih programih v polovičnem obsegu.

V nadaljevanju so obravnavali predlog novele zakona o notariatu v delu, ki zadeva pripadnike italijanske ali madžarske narodne skupnosti. V skladu s predlaganim 4. členom se namreč takrat, ko notar ne obvlada italijanskega ali madžarskega jezika, pripadniku italijanske ali madžarske narodne skupnosti pri sestavi notarske listine zagotovi sodelovanje sodnega tolmača. Stroški sodnega tolmača se zagotavljajo v državnem proračunu.

Podpredsednica Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti Linda Rotter Pribac je predlog videla kot korak naprej v prizadevanjih, da se na dvojezičnih območjih tudi dejansko zagotavlja dvojezičnost.

Prav tako sta predlog pozdravila poslanec Svobode Matej Arčon in poslanka Demokratov Mojca Žnidarič. Po Arčonovih besedah je vlada ocenila, da gre letno za približno 12 primerov, stroški za izvajanje te določbe pa bi znašali od 12.000 do 16.000 evrov. Ob upoštevanju teh podatkov je ocenil, da o predlogu ni treba veliko razpravljati. Žnidarič pa je izrazila zahvalo ministrstvu za pravosodje, ki je pripravilo takšen predlog.