STA novice / Odbor za finance omilil rast zadolževanja DUTB

DUTB sodi med nefinančne družbe v lasti države, za katere je letos dovoljen obseg zadolževanja v skupni višini 1,2 milijarde evrov. Da bo lahko izdala obveznice z državnim poroštvom še dveh bank, Abanke in Banke Celje, vlada predlaga, da se zgornja meja zadolževanja vseh nefinančnih družb poveča na dve milijardi evrov, je na seji odbora DZ za finance in monetarno politiko povedala državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar.

Decembra lani, ko je bila ugotovljena vrednost terjatev, ki jih je treba prenesti na DUTB, je ta izdala obveznice z državnim poroštvom za NLB in NKBM, za Abanko so bili postopki odloženi do izdaje soglasja Evropske komisije za državno pomoč, letos pa so stekli tudi postopki državne pomoči Banki Celje, je potrebo po dodatnem zadolževanju DUTB pojasnila Vraničarjeva.

Ob tem je poudarila, da kvota zadolževanja nefinančnih družb še nikoli doslej ni bila v celoti izkoriščena in tega tudi letos ni pričakovati.

V opoziciji so predlagani rasti zgornje meje zadolževanja nefinančnih družb nasprotovali. "Upam, da ta prestreljena koalicija ne bo več potrjevala nedopustnih posegov v javne finance," je dejal Andrej Vizjak (SDS).

Strinjal se je Matevž Frangež (SD), ki je izrazil zaskrbljenost nad "v tančico skrivnosti zavito delovanje in poslovanje DUTB".

Odbor je tako sprejel dopolnilo, s katerim je dovolil zvišanje zgornje meje zadolževanja nefinančnih družb v tem letu le na 1,6 milijarde evrov. Vraničarjeva temu ni nasprotovala.

Pojasnila pa je, da bo DUTB v zameno za prevzem slabih terjatev iz Abanke izdala obveznice z jamstvom države v višini 500 milijonov evrov, iz Celjske banke pa v višini 150 milijonov evrov. Na vprašanja glede možnosti državne pomoči tudi Gorenjski banki, je odgovorila, da končne odločitve še ni, če bo potreben prevzem terjatev, pa se bo to zgodilo v letu 2015.

Nefinančne družbe so se sicer letos že zadolžile za 884 milijonov evrov, in sicer je Vraničarjeva med njimi navedla Termoelektrarno Brestanica, elektro podjetja, Družbo za avtoceste v RS, Slovensko odškodninsko družbo in Telekom Slovenije.

Z novelo zakona o izvrševanju proračuna se določa tudi namenski prihodek proračunskega sklada za štipendije, in sicer iz dajatve od prejemkov, izplačanih zaradi opravljenega začasnega in občasnega dela upokojencev na podlagi zakona o urejanju trga dela.

Nadalje se zaostrujejo pogoji za izplačila iz proračuna iz naslova črpanja EU sredstev, in sicer v smeri, da bo moral neposredni uporabnik proračuna vložiti več napora v pravočasno pripravo zahtevkov za povračilo EU sredstev v državni proračun. Na ta način se želi povečati učinkovitost vračanja EU sredstev v državni proračun.

Določa se tudi možnost prerazporeditve pravic porabe z računa finančnih terjatev in naložb v račun financiranja. V računu finančnih terjatev in naložb namreč pravice porabe ne bodo v celoti porabljene, medtem ko v računu financiranja zaradi dokapitalizacije bank ob koncu leta 2013 ni bilo mogoče načrtovati točnega obsega izdatkov za servisiranje javnega dolga.

Nova je določba, po kateri lahko vlada ali občina odloči, da se presežki prihodkov nad odhodki pri posrednih proračunskih uporabnikih usmerijo v proračun države oz. občine, ali pa se tem uporabnikom zmanjšajo transferji. Nekateri posredni proračunski uporabniki namreč razpolagajo s sredstvi, ki bistveno presegajo njihove potrebe, ugotavlja vlada.