STA novice / Na kmetijskih zemljiščih bo kmalu možno graditi več objektov

Predlog novele glede na veljavni zakon širi nabor objektov, ki jih lokalna skupnost s prostorskim aktom lahko dopusti graditi na vseh kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe, npr. čebelnjak, stajo, pomožne objekte za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov ter začasne objekte, in sicer v času sezone ali rekonstrukcije državnih cest, je zapisalo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Na trajno varovanih kmetijskih zemljiščih bo lahko lokalna skupnost dopustila gradnjo le določenih pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov, med drugim rastlinjak, ograjo za pašo živine, ograjo in oporo za trajne nasade, oporo za mreže proti toči, kozolec ali kmečko lopo.

KGZS s predlogom ni zadovoljna v delu, ki govori o dopustnosti gradnje objektov za potrebe kmetovanja na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe. Prvotni predlog KGZS je bil, da se na vseh kmetijskih zemljiščih, tudi trajno varovanih, dovoli gradnja vseh objektov za potrebe kmetovanja, torej zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih, vendar pod določenimi pogoji, so pojasnili za STA.

Ker to ni bilo sprejeto, je KGZS predlagala, da se na vseh kmetijskih zemljiščih pod določenimi pogoji dopusti vsaj gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov, vendar tudi ta predlog ni bil sprejet.

Kakšne bodo posledice takšnih določb, težko ocenjujejo, saj ne vedo, katera kmetijska zemljišča bodo določena kot trajno varovana, saj še niso znana merila. Težave pričakujejo v ravninskih predelih, kjer ležijo najbolj kakovostna zemljišča in večinoma segajo do samih objektov kmetij. Tu postavitev objektov z gradbenim dovoljenjem ne bo mogoča brez spremembe občinskih odlokov, kar ponekod traja nekaj let. Tudi občinski podrobni prostorski načrti, ki jih predvideva osnutek zakona, niso vedno prava rešitev, saj povzroči investitorju oz. kmetu dodatne stroške, ki dosegajo nekaj 1000 evrov, pravijo na KGZS.

Težave pričakujejo tudi na planinah, kjer izvajajo sezonsko pašo. Če bodo merila takšna, da bodo ta zemljišča opredeljena kot trajno varovana kmetijska zemljišča, potem bo na planinah težko graditi npr. pastirske stanove, sirarne, hleve in vodna zajetja.

Časnik Dnevnik je ta teden poročal, da se prostorski strokovnjaki bojijo, da predlog ustvarja novo zakonsko luknjo za rast nedovoljenih počitniških hišic ob morju in v naravi. Bojijo se, da bo v prihodnje še več čebelnjakov, kozolcev in kmečkih lop, v katerih bodo namesto čebel in posušenih žit ter trave nastanjeni ljudje, je pisal časnik.

Na KGZS pravijo, da so želeli s svojimi predlogi kmetom olajšati izvajanje dejavnosti. Priznavajo, da tveganje zlorab vedno obstaja, vendar menijo, da bi učinkovit nadzor s strani kmetijske inšpekcije zadostoval do te mere, da bi bilo število zlorab zanemarljivo. V preteklosti je prihajalo do zlorab, ko so kozolci, strojne lope, čebelnjaki ipd. postajali vikendi, vendar ne s strani tistih kmetov, ki jim kmetijska zemljišča in objekti zagotavljajo preživetje, pravijo.

Predlog novele sicer uvaja tudi spremembe melioracij. Pri osuševalnih sistemih se na novo ureja možnost zmanjšanja osuševalnega območja in možnost ukinitve osuševalnega sistema. Po predlagani ureditvi bo mogoč tudi prenos lastninske pravice na primarni odvodnji osuševalnega sistema na občino ali osuševalno zadrugo. Namakalni sistemi se bodo po novem delili na javne, zasebne in državne - uvedbo javnih bo lahko predlagala le občina, uvedbo zasebnih pa bodo lahko predlagale fizične ali pravne osebe.