STA novice / Vrhovno sodišče: Sodišča tudi po 1. januarju 2027 ostajajo dostopna na dosedanjih lokacijah

Na sodiščih že potekajo priprave na začetek sodne reforme, ki s 1. januarjem 2027 spreminja organizacijo okrajnih in okrožnih sodišč. Dosedanja okrajna sodišča bodo namreč kot zunanji oddelki vključena v organizacijo okrožnih sodišč. Gre za eno večjih organizacijskih sprememb v slovenskem sodstvu, saj zajema 44 okrajnih in 11 okrožnih sodišč, na katerih je zaposlenih približno 3500 sodnikov in sodnega osebja.

"Za stranke je pomembno predvsem to, da bodo sodišča še naprej poslovala na dosedanjih lokacijah," so izpostavili v sporočilu. Tako bodo tudi po 1. januarju 2027 na teh lokacijah potekali sodni postopki, stranke pa bodo tam še naprej lahko vlagale svoja pisanja. Sodni postopki, začeti pred 1. januarjem 2027, se bodo nadaljevali in dokončali na lokaciji, kjer so bili začeti, so dodali.

Reorganizacija tudi ne bo razlog za zamenjavo sodnika. Sodniki bodo zadeve, ki jih že rešujejo, tudi dokončali, do zamenjave sodnika pa bo lahko prišlo iz enakih razlogov, kot že do sedaj, na primer zaradi upokojitve, odhoda ali drugih okoliščin, ko je treba zagotoviti nadaljevanje sojenja in sojenje v razumnem roku, so navedli.

Pomembna sprememba bo veljala za nove zadeve po začetku uporabe reforme. Te ne bodo več organizacijsko vezane na posamezno okrajno sodišče tako kot doslej, temveč na okrožno sodišče kot celoto.

"Za stranko to lahko v posameznem primeru pomeni, da bo na obravnavo vabljena na drugo lokacijo znotraj sodnega okrožja. O kraju in času obravnave bo, tako kot doslej, obveščena z vabilom sodišča," so pojasnili.

Spomnili so, da je pomemben del reforme tudi uvedba enotnega prvostopenjskega sodnika. Po 1. januarju 2027 tako ne bo več razlike med okrajnimi in okrožnimi sodniki, temveč bodo vsi sodniki na prvi stopnji imeli naziv okrožnega sodnika.

"S tem se bodo povečale možnosti za razporejanje sodnikov in dela znotraj posameznega sodnega okrožja. Širši krog sodnikov bo lahko glede na področje, na katerem delajo, sodeloval pri reševanju novih zadev, kar naj bi prispevalo k bolj enakomerni obremenitvi in učinkovitejšemu poslovanju sodišč," napovedujejo.

Na vrhovnem sodišču se zavedajo, da tako obsežna sprememba odpira številna vprašanja, zato je na spletnih straneh slovenskih sodišč na voljo spletna stran, na kateri bodo zbrane informacije o novi ureditvi, odgovori na najpogostejša vprašanja ter pregled sodnih enot in področij dela po začetku uporabe reforme. Ne glede na reformo v ospredju ostajajo zagotovitev nemotenega dela sodišč, varstvo pravic strank in reševanje sodnih zadev v razumnem roku, so dodali v sporočilu.