Navigacija
Portal TFL

STA novice / Pred vrati nov sistemski zakon za javno naročanje (tema)

sreda, 30.3.2016

Ljubljana, 30. marca (STA) - V petek se začenja uporabljati novembra lani sprejeti novi zakon o javnem naročanju, s katerim se v slovenski pravni red prenaša dve evropski direktivi, ki gresta v smeri večje fleksibilnosti in enostavnosti postopkov oddajanja javnih naročil. Glavna cilja sta, da je poraba javnega denarja gospodarna, postopki oddaje naročil pa transparentni.

Javna naročila spet urejena enovito v enem zakonu

Zakon o javnem naročanju razveljavlja zakon o javnem naročanju in zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev, ki je doslej urejal javno naročanje na infrastrukturnem področju.

Poleg enotne ureditve splošnega in infrastrukturnega javnega naročanja so med glavnimi vsebinskimi novostmi še prilagoditve mejnih vrednosti naročil, precej postopkov se skrajšuje in poenostavlja, pri pritožbah se zmanjšuje možnost zlorab, komunikacija med naročnikom in ponudnikom pa se uvaja po elektronski poti.

S ciljem večje gospodarnosti se s kriterija najnižje cene prehaja na kriterij ekonomsko najugodnejše ponudbe. Naročniki bodo tako lahko upoštevali tudi okoljske in socialne kriterije. Na nekaterih področjih je cena kot edini kriterij izbire celo prepovedana, denimo pri arhitekturnih in inženirskih storitvah.

Bolj enostavna pravila javnega naročanja tako za naročnike kot ponudnike

Zakon gre v smeri večje fleksibilnosti postopkov javnega naročanja in ponudnikom omogoča, da po oddaji svoje ponudbe še dopolnijo in spremenijo.

Roki za oddajo naročil se krajšajo, pragovi za uporabo naročil majhnih vrednoti pa zvišujejo. Možnost pritožb ostaja, vendar pa se zmanjšuje možnost, da se pritožbeni postopki uporabljajo kot način za zavlačevanje ali morda celo zlorabo tega instituta, je ob obravnavi zakona v DZ dejal minister za javno upravo Boris Koprivnikar.

Za sodelovanje v postopku bo zadoščalo, da ponudniki predložijo le lastno pisno izjavo o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, finančnem statusu in sposobnosti. Pri tem bodo lahko v vseh državah članicah EU uporabljali enoten obrazec, ki ga bodo lahko tudi večkrat uporabili.

Faze v postopku javnega naročanja ni so več predpisane, prav tako ne, kateri dokumenti morajo sestavljati razpisno dokumentacijo.

Vso dokumentacijo o izpolnjevanju razpisnih pogojev bo moralo predložiti le podjetje, ki bo v postopku izbrano. Za naročnika to pomeni, da bo moral dokumentacijo preveriti le ob zaključku postopka, ne pa še pred odločitvijo o oddaji naročila.

Naročniki bodo imeli po novem na voljo večje število postopkov kot doslej. Novo je denimo partnerstvo za inovacije, ki se ga uporabi v primerih, ko so potrebne inovativne rešitve, ki na trgu še niso na voljo. Naročnik se lahko odloči, da bo vzpostavil partnerstvo za inovacije z enim ali več partnerji, ki izvajajo ločene raziskovalne in razvojne dejavnosti, da bi se med razpisnim postopkom dogovorili o novi inovativni rešitvi.

Za storitve na področju sociale, kulture, zdravstva in drugih posebnih storitev veljajo poenostavljena pravila.

Večja transparentnost

Z združitvijo "klasičnega" in "infrastrukturnega" področja javnega naročanja v enem zakonu bodo postopki bolj pregledni, tako za naročnike kot ponudnike. Novo je, da se bodo odločitve o oddaji naročil objavljale na portalu javnih naročil in se ne bodo več vročale po upravnem postopku.

Večja transparentnost naj bi se zagotovila tudi zaradi dodatne določbe, da morajo vsi naročniki enkrat letno na svojih spletnih straneh objaviti seznam vseh naročil v vrednosti nad 10.000 evrov in do mejnih vrednosti, od katerih dalje je obvezna uporaba zakona.

Postopoma do povsem elektronskih postopkov

Postopoma bo vsa korespondenca v zvezi z javnimi naročili prešla izključno na elektronska sredstva in ne bo več potekala po navadni pošti. Tako se bo na spletu objavljala vsa dokumentacija o javnem naročilu in tudi ponudbe se bodo oddajale elektronsko.

Pomembna socialna nota zakona

V novem zakonu se na novo določa pogoj, da morajo imeti izbrani ponudniki poravnane obveznosti do delavcev, pa tudi sicer so vanj vgrajene močne zahteve glede spoštovanja delovnopravne in socialne zakonodaje ter drugih obveznosti, ki jih imajo izvajalci javnih naročil do države.

V postopku sprejemanja zakona je bilo veliko razprav glede razmerja med glavnim izvajalcem in podizvajalci, zato je v zakon vgrajena kompromisna rešitev, po kateri naročnik neposredno plačuje podizvajalcem, kadar to zahtevajo. Kjer takšne zahteve ni, pa morajo glavni izvajalec in podizvajalci potrditi prejem plačil z izjavo.

Z zakonom do bolj zelenih javnih naročil

Novi zakon omogoča boljše vključevanje okoljskih vprašanj v postopke javnih naročil. Naročnik lahko tako zahteva določen znak kot dokaz, da naročene gradnje, storitve oz. blago ustrezajo zahtevanim značilnostim. Podjetje, ki ne spoštuje okoljskih obveznosti, se lahko izključi iz postopka javnega naročila. Zakon spodbuja tudi pristop k izračunu stroškov v življenjski dobi, katere se lahko upošteva pri izbiri ekonomsko najugodnejše ponudbe.

Pomembna vloga javnih naročil v gospodarstvu

Zakon ne prinaša bistvenih sprememb definicije javnega naročnika. To so predvsem državni organi, organi lokalnih skupnosti in druge osebe javnega prava. Vsi skupaj so leta 2014 oddali za 3,7 milijarde evrov javnih naročil, kar predstavlja 9,93 odstotka BDP.

Prvi zakon o javnih naročilih je bil v Sloveniji sprejet leta 1997. Od tedaj je bil večkrat prenovljen, tokratni pa je nastajal več kot leto in bil usklajevan z različnimi deležniki, čeprav na ministrstvu za javno upravi pravijo, da v večino materije zaradi evropskega pravnega reda niti ni bilo mogoče posegati. Kljub temu je državni svet, predvsem zaradi poplačil podizvajalcev, nanj izglasoval odložilni veto in DZ je moral o njem še enkrat odločati.

Potrebujete pomoč?
Posvetujte se z našim strokovnjakom.

Pišite nam +386 1 4324 243
BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x - Dialog title
dialog window