Navigacija
Portal TFL

STA novice / Ustavno sodišče zavrnilo vse pobude delavcev migrantov (dopolnjeno)

četrtek, 21.7.2016

Ljubljana, 21. julija (STA) - Ustavno sodišče je zavrglo ustavno pritožbo delavcev migrantov zoper odločitev predsednika DZ Milana Brgleza, da ne določi roka za zbiranje podpisov za razpis referendumov o šestih zakonih. Poleg tega so ustavni sodniki zavrnili njihove pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti sedmih zakonov.

Glede pritožbe zoper odločitev predsednika DZ je ustavno sodišče ocenilo, da so bile pobude volivcem za zbiranje podpisov uporabljene v nasprotju z njihovim namenom in zgolj za uresničitev povsem drugega namena pobudnika.

Ustavno sodišče ugotavlja, da je pobudnik referendumov očitno želel zgolj zavlačevati zakonodajne postopke, da bi na ta način dosegel drugačno zakonsko ureditev dohodnine. Pobude volivcem za zbiranje podpisov so bile tako uporabljene v nasprotju z njihovim namenom in zgolj za uresničitev povsem drugega namena pobudnika. "Taka uporaba pravice v nasprotju z njenim namenom pa tudi po oceni ustavnega sodišča glede na prikazane okoliščine tega primera pomeni njeno očitno zlorabo," so zapisali.

V sklepu ustavni sodniki spomnili na svoje že sprejeto stališče, da se referendum ne sme uporabljati v protiustavne namene ter da ima predsednik DZ zato v začetni fazi referendumskega postopka pooblastilo in dolžnost preprečiti udejanjanja te pravice, če oceni, da gre za njeno zlorabo. Zoper njegovo odločitev je zagotovljeno učinkovito sodno varstvo, zato so po mnenju ustavnih sodnikov očitki pobudnika, da bi moral predsednik DZ v vsakem primeru določiti rok za zbiranje podpisov, neutemeljeni.

Poleg tega mora biti na zlorabo pravice pozoren vsak državni organ, ki mu zakon nalaga odločanje o pravici. To po navedbah ustavnega sodišča zavezuje tudi predsednika državnega zbora, ko mora odločiti, ali je vložena referendumska pobuda v skladu z zakonom. Pri tem mora nedvomno preprečiti tudi očitne zlorabe te pravice, so še opozorili ustavni sodniki.

Zato so očitki pobudnika o protiustavnosti ravnanja predsednika DZ in s tem protiustavnosti postopka sprejetja izpodbijanih zakonov neutemeljeni, so sklenili ustavni sodniki. Sindikat delavcev migrantov je namreč zatrjeval tudi protiustavnost postopka sprejetja izpodbijanih zakonov zaradi domnevne nepravilnosti, predsedniku DZ pa tudi očital, da je s tem, ko ni določil roka za zbiranje podpisov, kršil pravico do svobode izražanja.

Ustavno sodišče pobudnikom ob tem pojasnjuje, da pravica do svobode izražanja ni absolutna. Zato njihovo zatrjevanje o poseganju v omenjeno pravico ne more vplivati na odločitev o zlorabi pravice do pobude volivcem za zbiranje podpisov, saj nobena zloraba pravice ne more uživati pravnega varstva, so ocenili ustavni sodniki. Zato je ustavno sodišče pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti šestih zakonov zavrnilo kot neutemeljeno.

Ob tem so delavci migranti izpodbijali tudi zakon o referendumu in ljudski iniciativi. Tudi to pobudo je ustavno sodišče zavrnilo kot neutemeljeno. Pri tem so ustavni sodniki spomnili na eno svojih prejšnjih odločb, kjer so ugotovili, da ustava ne predvideva sodnega nadzora nad odločitvami organov, sprejetih v okviru zakonodajnega postopka, zato tudi v tem postopku ne more biti predvideno vmešavanje sodne veje oblasti.

Ustavno sodišče je odločitve sprejelo s šestimi glasovi za in enim proti. Proti je glasoval Mitja Deisinger, ki je v ločenem odklonilnem mnenju ocenil, da predsednik DZ ni pooblaščen, da ugotovi zlorabo pravice do referenduma in prepreči referendum, ampak to lahko stori le državni zbor, o sporu s predlagateljem pa da bi ob zavrnitvi referenduma odločilo ustavno sodišče. Opozoril je, da bo vsakokratni predsednik DZ ocenjeval zlorabo pravice do referenduma, kar ni zgolj formalno preverjanje pobude po zakonu o referendumu in ljudski iniciativi, temveč pomeni vsebinsko oceno.

Ustavni sodnik Jan Zobec pa je nasprotno dal pritrdilno ločeno mnenje. V njem je zapisal, da mora predsednik DZ preprečiti zlorabo pravice do pobude za zbiranje podpisov za razpis referenduma, vendar samo, kadar je zloraba očitna. Očitnost zlorabe je po njegovi oceni bistvenega pomena in "predsednika DZ varuje pred skušnjavo", da bi referendum prepreči tudi v primerih, ko ne bi šlo za zlorabo.

Delavci migranti so namreč v DZ pred časom vložili referendumske pobude glede šestih zakonskih predlogov - zakonov o izvajanju carinske zakonodaje EU, o partnerski zvezi in o varstvu pred diskriminacijo ter novel zakona o upravnih taksah, zakona o varstvu kulturne dediščine in pomorskega zakonika.

Ker pa predsednik DZ Brglez ni želel razpisati roka za začetek zbiranja podpisov za referendum, so se zoper slednje pritožili na ustavno sodišče. Poleg tega so vložili tudi zahteve za presojo šestih omenjenih zakonov, ki so jim dodali še zahtevo za presojo ustavnosti zakona o referendumu in ljudski iniciativi.

Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window