STA novice / Uspela prva tožba posojilojemalca v švicarskih frankih

Prvostopenjsko sodišče je presodilo, da bi morala banka vedeti, da bo v prihodnosti, po sklenitvi pogodbe, prišlo do krepitve švicarskega franka v razmerju do evra, so sporočili iz Združenja Frank.

Prav tako bi morala banka vedeti, da v daljšem časovnem obdobju obstaja precej velika verjetnost, da bo prišlo do večjih sprememb v gospodarstvu ali na trgih, kar se bo lahko odražalo tudi v večjih spremembah vrednosti valut ali referenčne obrestne mere. To bi morala tožniku tudi pojasniti, je zapisalo sodišče.

Pri tem je sodišče sprejelo navedbe, da možnost takšnega porasta švicarskega franka naproti evru in posledice le-tega, tožniku niso bili nikoli predstavljeni. Tožnik tako ni razpolagal z informacijami, na podlagi katerih bi sprejel drugačno odločitev. Zato je ugotovilo ničnost celotne pogodbe, saj tožnik ob ustrezni pojasnilni dolžnosti banke take pogodbe ne bi sklenil, so presodili sodniki.

Gre za tožbo kreditojemalca proti Unicredit banki Slovenija, kjer so že napovedali pritožbo. Kot ugotavljajo, sodba temelji na nepopolnih ugotovitvah dejanskega stanja in pomanjkljivih ter posledično napačnih pravnih zaključkih. "Gre za osamljen primer odločitve prvostopenjskega sodišča, zato pričakujemo odločitev višjega sodišča, ki bo sledila prepričljivi argumentaciji ostalih sodišč ter sodni praksi Sodišča EU o veljavnosti kreditnih pogodb v tuji valuti," so zapisali v odzivu za STA.

V Združenju Frank zdaj pričakujejo še večje število tožb njihovih članov. Hkrati opozarjajo, da je treba čim prej sprejeti tudi zakon o razmerjih med dajalci kreditov in kreditojemalci glede kreditov v švicarskih frankih, katerega vložitev v parlamentarno proceduro je nekdanji ustavni sodnik Boštjan M. Zupančič pred kratkim prek svojega profila na Facebooku napovedal za to jesen.

Zupančič meni, da mora DZ odločiti po hitrem postopku, pri tem pa računa tudi na medijsko in politično podporo. Če se to ne bo uredilo v Sloveniji in bo prišlo na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, je prepričan, da bo odgovornost padla na državo, plačali pa bodo davkoplačevalci.

Predlog zakona o konverziji posojil v švicarskih frankih v evrska posojila, s katerim se poskuša izenačiti položaj tistih s posojili v švicarskih frankih s tistimi, ki so kredite najeli v evrih, so po poročanju današnjega Dela spisali trije ustavni pravniki: poleg Zupančiča še Franc Grad in Ciril Ribičič.

Predlog zakona se nanaša na vsa posojila v frankih, sklenjena v obdobju med letoma 2000 in 2010, kar bi pomenilo, da velja konverzija za vse kredite, tako neodplačane kot odplačane. Zadnje bi lahko, kot je za časnik povedal Ribičič, ki priznava, da je ta ureditev širša od ureditve na Hrvaškem, ki je večji del posojil v frankih že konvertirala, z dopolnilom v DZ tudi spremenili. A kot je dejal, se jim je z vidika enakosti zdela korektna takšna ureditev.

Konverzija bi veljala tudi za posojila, ki so jih banke s prodajo slabih terjatev prenesle na druge pravne osebe. Izvedla pa bi se tako, da bi bila banka zavezana, da pripravi izračun, kot bi ga določil zakon, prizadeti posojilojemalec pa bi se nato odločil, ali ta izračun sprejme ali ne.

Po podatkih Združenja Frank je bilo v Sloveniji sklenjenih okoli 20.000 takšnih kreditov. Večinoma so jih najemali v letih od 2005 do 2008, največkrat za 20 let in za potrebe reševanja stanovanjskega problema. Težave so nastale, ko je švicarska centralna banka januarja 2015 odpravila zgornjo mejo vrednosti za švicarsko valuto pri 1,20 franka za en evro, ki jo je z različnimi ukrepi na valutnem trgu branila dobra tri leta. Vrednost franka je v primerjavi z evrom precej poskočila, s tem pa so se drastično dvignili tudi mesečni obroki odplačevanja kreditov.