STA novice / Ministrstvo v prenovo zakona o varstvu potrošnikov

Obstoječi zakon je bil sprejet leta 1998 in je bil večkrat korenito spremenjen, zaradi česar je postal nepregleden, so v objavi zapisali na ministrstvu in dodali, da so v predlog vključili številne novosti, ki odražajo spremembe v razvoju gospodarstva in navadah potrošnikov ter v največji možni meri sledijo pričakovanjem uporabnikov zakona.

Med predvidenimi novostmi je, da bi namesto sedanje dvojne ureditve obveznih jamstev, ki po navedbah ministrstva pogosto povzroča zmedo tako pri potrošnikih kot pri podjetjih, uvedli enotno dvoletno jamstvo za skladnost blaga s prodajno pogodbo.

Potrošnik bi tako lahko v primeru neskladnosti v roku dveh let od izročitve blaga najprej zahteval neodplačno odpravo neskladnosti, in sicer popravilo blaga ali zamenjavo blaga z novim brezhibnim. Pri tem bi ohranili 45-dnevni rok iz obvezne garancije, ki ga ima podjetje za odpravo neskladnosti.

Če neskladnosti ne bi bile odpravljene (s popravilom ali zamenjavo blaga), bi lahko potrošnik odstopil od prodajne pogodbe in zahteval vračilo kupnine. V vseh primerih pa bi potrošnik lahko zahteval sorazmerno znižanje kupnine. V primeru, da bi se neskladnost pojavila v 30 dneh od izročitve blaga, bi imel potrošnik prosto izbiro med zahtevki. Potrošniku v celotnem obdobju obveznega jamstva ne bi bilo treba dokazovati, da je napaka obstajala že v času izročitve, temveč bi bilo dokazno breme na podjetju.

Pri pogodbi o opravljanju storitev bi odpravili pogoste težave, kot je prekoračitev dogovorjene cene, s čimer podjetje potrošnika seznani šele, ko je storitev opravljena in izdan račun, in sicer bi po predlogu moralo podjetje v takšnih primerih sproti obveščati potrošnika, ki bi lahko zaradi povišanja cene tudi odstopil od pogodbe. V primeru nepravilno opravljene storitve bi potrošnikom omogočili podobno varstvo kot pri nakupu blaga.

Pri urejanju pogodb o paketnem potovanju bi sledili zahtevam evropske direktive o paketnih potovanjih in povezanih potovalnih aranžmajih. Turistična industrija je v zadnjem obdobju razvila številne nove produkte, predvsem pa je spremenila način trženja, ki se je preusmeril na splet. Posodobljena direktiva je tako razširila definicijo počitnic v paketu in zajela večino oblik potovalnih aranžmajev, ki so sestavljeni iz različnih elementov, npr. poletov, hotelskih namestitev in najema avtomobila.

Potrošnikom bi tako omogočili vrnitev v domovino, če bi organizator potovanja postal insolventen, medtem ko so na dopustu. Onemogočeno bi bilo enostransko višanje cen paketov; cene bi se lahko po sklenitvi pogodbe povišale zgolj izjemoma, npr. v primeru zvišanja cen goriva ali taks. Če bi se cena povišala za več kot osem odstotkov, bi lahko potrošnik odstopil od pogodbe.

V primeru neizogibnih okoliščin, kot so naravne nesreče ali teroristični napadi, ki onemogočijo pravočasen povratek v domovino, bi moral organizator potrošnikom zagotoviti nastanitev s podobnim standardom, kot pri prvotni nastanitvi, ali povrniti stroške za največ tri nočitve.

Novi zakon bo predvidoma urejal tudi nakupe digitalnih vsebin, tako da bi potrošnikom na tem področju, ki trenutno ni urejeno, zagotovil vsaj minimalno varstvo. Na evropski ravni je sicer v postopku sprejemanja tudi direktiva o nekaterih vidikih pogodbe o dobavi digitalne vsebine, tako da je v prihodnjih letih na tem področju pričakovati nekatere spremembe, pravi ministrstvo.