STA novice / Varuh človekovih pravic zahteva ustavno presojo najbolj spornih določb novele zakona o nalogah policije (dopolnjeno)

Pri varuhu ustavnim sodnikom tudi predlagajo, da do končne odločitve zadrži izvajanje spornih členov.

Po mnenju varuha člen, ki policiji omogoča optično prepoznavo registrskih tablic, prekomerno posega v pravico iz 38. člena ustave, ki govori o varstvu osebnih podatkov. Meni namreč, da koristi zasledovanega cilja pri tovrstni prepoznavi niso v sorazmerju z množičnostjo posegov v človekovo pravico do varstva osebnih podatkov. Sistem "policiji omogoča množičen nadzor, ne da bi bile pri tem zanj izkazane sorazmerne legitimne koristi družbe", pravijo pri varuhu. Del spornega člena "res določa, da se množičnega nadzora s tehničnimi sredstvi za optično prepoznavo registrskih tablic naj ne bi omogočalo, vendar pa zakon pojma 'množičnega nadzora' nikjer ne opredeljuje", dodajajo.

Tudi z zakonom določena sedemdnevna hramba podatkov, zbranih s sistemom za optično prepoznavo, po mnenju varuha "ne zadosti zahtevi po sorazmernosti s koristmi takšnega poseganja v zasebnost". "Toliko časa se bo namreč za vsakega zaznanega hranilo datum, čas in kraj nastanka podatka, fotografijo registrske tablice in znakovni podatek o registrski tablici, ne glede na to, ali bo dejansko obstajala neka subjektivna povezava z zasledovanim ciljem uporabe navedene tehnologije - in praviloma takšne povezave tudi ne bo, saj velika večina voznikov in vozil izpolnjuje pogoje za udeležbo v cestnem prometu in tudi ne bodo relevantni glede iskanja oseb oziroma predmetov," so zapisali v pobudi.

Zbiranje podatkov o letalskih potnikih je po mnenju varuha ustavno sporno, ker po trenutni dikciji v zakonu ni zadoščeno zahtevam iz ustave po "določni opredeljenosti tega, kateri podatki se smejo zbirati in obdelovati". "Konkretno gre za 'informacije o potnikih, ki pogosto letijo' in 'druge morebitne posebnosti, povezane s potovanjem potnika' - pomenska odprtost pri tem je prevelika," so zapisali pri varuhu. Pri tem se sklicujejo tudi na podobno stališče sodišča EU o sporazumu med Kanado in EU o prenosu in obdelavi podatkov iz evidence podatkov o letalskih potnikih.

Glede navedb policije, da bo takšno zbiranje podatkov pomagalo pri odkrivanju terorističnih dejanj, pa pri varuhu navajajo: "Tudi če se dopusti obdelava vseh teh podatkov vseh letalskih potnikov v imenu boja proti 'terorističnim in drugim hudim kaznivim dejanjem', je to lahko še sprejemljivo najdlje do prihoda teh oseb v državo. Položaj pa je po oceni varuha bistveno drugačen, ko se takšnim osebam, po enkrat že opravljeni 'preventivni' preveritvi, dovoli vstop na njeno ozemlje. Takrat bi nadaljnja obdelava vseh teh podatkov lahko zadostila ustavnemu načelu sorazmernosti le, če bi bilo na nečem oprijemljivem izkazano, da bi takšni podatki nekega letalskega potnika lahko dejansko prispevali k uresničevanju cilja boja proti terorizmu."

Uporaba brezpilotnih zrakoplovov ali t. i. dronov pri delu policije je po mnenju varuha sporna, ker je v zakonu dovoljena "na tako izrazito splošen način, da ne more več biti zadoščeno iz ustave izhajajoči zahtevi po sorazmernosti s koristmi".

Ob tem pri varuhu kot najbolj kritično vidijo določbo, ki govori o tem, da je uporaba dronov dovoljena tudi za dokazovanje kaznivih dejanj in prekrškov ter identificiranje storilcev. "Tako rekoč glede sleherne uporabe brezpilotnega zrakoplova se bo namreč mogoče sklicevati na to, da gre vendarle za napore v smeri 'dokazovanja' tega ali onega kaznivega dejanja ali pa tega ali onega prekrška. Ob tem velja spomniti, da policisti začnejo preiskovati ob podanih razlogih za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, in da gre za t. i. klasična policijska pooblastila, ki jih policija lahko izvaja neposredno na podlagi zakona in brez sodne odredbe. Ni si torej težko predstavljati, da bi pri uporabi brezpilotnih zrakoplovov lahko prišlo do invazivnega poseganja v zasebnost," so še zapisali.

Informacijski pooblaščenec je odločitev varuha za vložitev zahteve za oceno ustavnosti pozdravil. Kot je sporočila pooblaščenka Mojca Prelesnik, so predlagatelja zakona in zakonodajalca večkrat opozorili, da številne spremembe iz zakona "v resnici pomenijo uzakonitev možnosti prekomernih in nedopustnih oblik množičnega nadzora nad posamezniki brez ustreznih omejitev in varovalk".

Pooblaščenec upa, da bo ustavno sodišče pri obravnavi zahteve varuha sledilo v Evropi in Sloveniji uveljavljenim visokim standardom glede zahtevanih varovalk ustavno varovane pravice do zasebnosti.

Kot so še izpostavili pri pooblaščencu, jih veseli, da je varuh upošteval stališča Evropskega sodišča za človekove pravice, da je pri spoprijemanju z novimi komunikacijskimi tehnologijami nujna povečana pozornost pri varovanju zasebnega življenja. Prav tako mora razvoj metod nadzora z najnovejšimi tehnologijami spremljati razvoj pravnih varovalk.

Varuh je po ugotovitvah pooblaščenca sledil tudi praksi ustavnega sodišča, ki zakonodajalcu nalaga, da skrbno pretehta težo ukrepa, s katerim se brez privolitve posameznika posega v njegovo zasebnost.