Pošljite povpraševanje
Portal TFL

Javna uprava - številka 3 - 4, letnik 2023

Javna uprava

Javna uprava je revija Inštituta za javno upravo pri Pravni fakulteti. Zbirka obsega arhiv od leta 2015 dalje. Izidejo 4 številke letno.

Znanstveno-strokovna revija
Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani
prof. dr. Rajko Pirnat
as. Boštjan Koritnik
prof. dr. Bojan Bugarič, doc. dr. Mitja Horvat, doc. dr. Erik Kerševan, prof. dr. Rajko Pirnat, prof. dr. Senko Pličanič, prof. dr. Gorazd Trpin, prof. dr. Grega Virant in as. Boštjan Koritnik

Želite dostop do člankov revije?

Brezplačna registracija
Andrej Brezavšček

Andrej Brezavšček

Odgovorno upravljanje virov v javnem sektorju

Članek obravnava dva primera upravljanja virov v javnem sektorju in razkriva razlike v njihovi učinkovitosti ter koristnosti za družbo. Prvi primer se nanaša na odločbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki potrjuje status zavarovane osebe v obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo na dan uveljavitve zakona. Avtor, pravnik, izraža dvom v smiselnost takih odločb, saj status zavarovanca izhaja neposredno iz zakona in ni potrebe po dodatni administrativni potrditvi. Drugi primer se nanaša na delo inšpekcije za okolje, ki je izvedla nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti proizvajalčeve razširjene odgovornosti. Ta sistem zasleduje javni interes, saj proizvajalci prevzemajo odgovornost za svoje proizvode tudi po koncu njihovega življenjskega cikla, prispevajoč k recikliranju in zmanjšanju negativnega vpliva na okolje. Avtor članka kritizira prvi primer zaradi njegove nepotrebne administrativne obremenitve, ki ne pripomore k javnemu interesu in poudarja potrebo po smotrni uporabi omejenih virov v javnem sektorju. Nasprotno, primer proizvajalčeve razširjene odgovornosti nadzorov prikazuje, kako lahko javni sektor učinkovito prispeva k doseganju javnega interesa, hkrati pa spodbuja proizvajalce k odgovornemu ravnanju z odpadki.

Rajko Pirnat

Rajko Pirnat

Razmislek o retroaktivni uporabi spremenjene sodne prakse glede pojasnilne dolžnosti pri sklepanju kreditnih pogodb v švicarskih frankih

Avtor ugotavlja, da tri odločitve Vrhovnega sodišča iz leta 2023, in sicer sodbi v zadevah II Ips 8/2022 z dne 19. aprila 2023 in II Ips 49/2023 z dne 18. oktobra 2023 ter sodba in sklep v zadevi II Ips 54/2023 z dne 20. septembra 2023, pomenijo bistveno novo sodno prakso glede pojasnilne dolžnosti bank pri sklepanju kreditnih pogodb v švicarskih frankih. Tako zakoni, njihova razlaga kot tudi druge okoliščine ob času sklepanja pogodb niso zahtevale take izvedbe pojasnilne dolžnosti, kot izhaja iz predmetnih sodnih odločb Vrhovnega sodišča. To pomeni, da je nova sodna praksa Vrhovnega sodišča v obravnavanih primerih uporabljena retroaktivno, torej na primere, ki so se zgodili petnajst let, preden se je ta nova praksa oblikovala. Avtor ugotavlja, da tako pravna doktrina kot tudi sodna praksa uporabljata kriterij razumne predvidljivosti pri ocenjevanju dopustnosti retroaktivne uporabe nove sodne razlage prava. Ta je v primeru, kadar neugodno vpliva na položaj stranke, dopustna le, če je stranka mogla v času njenega pravno relevantnega ravnanja razumno predvideti, kakšna bo prihodnja sodna razlaga prava glede tega ravnanja. Po proučitvi vseh okoliščin avtor meni, da ob objektivni oceni ni mogoče trditi, da so banke lahko že pred petnajstimi leti razumno pričakovale, da bodo zahteve glede pojasnilne dolžnosti tako stroge, kot izhaja iz nove sodne prakse Vrhovnega sodišča. Avtor tudi opozarja, da vprašanja retroaktivne uporabe te sodne prakse Vrhovno sodišče v navedenih sodnih odločbah ni niti obravnavalo in torej ni obrazložilo, zakaj meni, da je retroaktivna uporaba nove sodne prakse v teh primerih dopustna. To pa samo po sebi pomeni pomanjkljivo obrazloženost sodnih odločb in s tem kršitev 22. člena Ustave.

Klavdija Košec, Polonca Kovač

Klavdija Košec, Polonca Kovač

Pravice oseb LGBT+ v slovenski upravni praksi

Demokratičnost družbe se pretežno kaže skozi spoštovanje človekovih pravic najbolj pri ranljivih skupinah, kot so osebe LGBT+. Ta članek zato obravnava analizo predpisov in teoretična izhodišča za varstvo teh oseb s poudarkom na upravnih postopkih, ki so najpogostejši pri uveljavljanju njihovega pravnega položaja. Namen raziskave je identificirati upravne zadeve, v katerih prihaja do kršitev človekovih pravic oseb LGBT+ v Sloveniji, da bi v prihodnje razmere izboljšali. Pri analizi je bilo uporabljenih več raziskovalnih metod, na čelu s preučitvijo letnih poročil Varuha človekovih pravic, s študijami primerov in strukturiranimi intervjuji, na primer predstavnikov nevladne organizacije Legebitra. V razpravi o rezultatih raziskave ugotavljamo, da je prijavljenih kršitev ob sicer ustrezni zlasti procesnopravni ureditvi razmeroma malo, vendar ne zaradi odprtosti družbe in ozaveščenosti potreb teh oseb, temveč zaradi (še) razmeroma nizke stopnje uveljavljanja pravnega varstva.

Tanja Pucelj Vidović

Tanja Pucelj Vidović

O možnih spremembah pravne ureditve gospodarjenja z gozdovi v zasebni lasti

Manjšem poseku lesa od želenega (nerealizaciji načrtovanega poseka) v slovenskih zasebnih gozdovih botrujejo številni razlogi. Pravna ureditev bi sicer tudi lahko bila (delni) vzrok za tako stanje, vendar iz povprečja rezultatov ankete zasebnih lastnikov gozdov ne izhaja, da bi imela pravna ureditev odločilen vpliv, hkrati pa je kritičen odnos do normativne ureditve in/ali do njenega izvajanja prisoten zlasti pri nekaterih večjih lastnikih zasebnih gozdov. Vsekakor je pri premisleku o uvajanju sprememb zakonodaje s ciljem večjega poseka lesa prvi in bistveni korak analiza ter oblikovanje politike različnih pristopov za različne skupine (kategorije) zasebnih lastnikov gozdov. Najprej je treba preučiti obstoj (ne)motivacije za posek lesa glede na različna dejanska stanja oziroma razmere zasebnih lastnikov gozdov in šele na tej podlagi je mogoče oblikovati različne (normativne in praktične) pristope pri obravnavi različnih kategorij lastnikov gozdov. Ob tem pa je treba upoštevati dejstvo, da imajo številni zasebni lastniki gozdov v lasti razmeroma majhne površine gozda, kar pomembno usmerja njihovo (ne)gospodarjenje z gozdom.

Matevž Bedič

Matevž Bedič

Prihodnost splošnega upravnega postopka v Sloveniji: iskanje temeljev za prenovo in nadgradnjo

Ureditev splošnega upravnega postopka v Sloveniji še vedno sloni na avstrijski upravni tradiciji, ki jo je pozneje – z nekaterimi prilagoditvami – prevzela tudi Jugoslavija. Konceptualna zasnova slovenskega Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) se kljub svojim desetkratnim spremembam ni posodabljala in v tem smislu ni ustrezno sledila družbenim potrebam. ZUP pri nas tako še vedno razumemo predvsem kot formalno-procesni okvir za uveljavljanje pravic in nalaganje obveznosti v upravnopravnih oziroma javnopravnih razmerjih in manj kot instrumentarij za vzpostavitev sodelovalnega upravljanja, dobrega javnega upravljanja ter pravic dobre uprave. Ob tem v ZUP umanjkajo tudi nekateri instituti, ki so v teoriji upravnega procesnega že nekaj časa uveljavljeni, na primer konkurenčni postopki, alternativno reševanje upravnih zadev, garantni akti. Raziskovalni projekt, katerega cilje popisujem v pričujočem prispevku, bo s pomočjo primerjalnopravne in praktične analize institutov skušal pripraviti strokovno podlago za modernizacijo ter prenovo splošnega upravnega postopka v Sloveniji.

Matej Cerar

Matej Cerar

Digitalizacija javne uprave in Mestne občine Ljubljana

Digitalizacija je postala ena glavnih tem zanimanja tako v akademskem kot tudi v poslovnem svetu. Vendar se digitalni razvoj mest komajda raziskuje, saj je le del vseh raziskav o digitalizaciji usmerjen v javno upravo. V prispevku je pojasnjena razlika med digitalizacijo in digitalno preobrazbo. Hkrati so orisane digitalne strategije Evropske unije in nacionalni pristopi Slovenije s poudarkom na ciljih, povezanih z digitalizacijo, transformacijo in pametnimi mesti. V nadaljevanju so predstavljeni glavni vidiki Strategije digitalnega razvoja MOL 2023–2027. Nazadnje članek ponuja pogled na dobro e-upravo in vlogo sodobnih tehnologij pri njej.

Jakob Jež, Gašper Friškovec

Jakob Jež, Gašper Friškovec

Razširjanje načinov uporabe konoplje

Analitično podjetje New Frontier Data je ocenilo, da se je leta 2020 skupna svetovna prodaje konoplje (legalna in nelegalna) povzpela na kar 415 milijard ameriških dolarjev. Ta znesek naj bi se do leta 2025 povečal na skoraj 500 milijard dolarjev. Ker neurejeni (ali nelegalni) trg še vedno zaseda velik tržni delež, je jasno, da je nastajajoča legalna industrija konoplje še vedno v svojih začetnih razvojnih fazah. Kazalniki na trgu nam tudi kažejo, da nekatera podjetja hitijo k ustvarjanju konopljinih izdelkov prihodnosti, tako za medicinsko uporabo kot tudi za odrasle, da se zadovolji rastoče povpraševanje. Slovenija je že uveljavljena kot mednarodno središče raziskav in razvoja za različne industrijske panoge, med drugim tudi za farmacevtsko industrijo. Enako kot je raziskovanje in razvoj za druge industrijske panoge izjemno koristno za slovensko gospodarstvo, bi lahko take koristi pridobivali tudi iz nastajajoče industrije konoplje. Slovenija že ima infrastrukturo, znanje in institucije, kot so univerze, da bi lahko zasedla pomemben delež sektorja raziskav in razvoja konoplje. Žal pa trenutno pri nas še nimamo sodobnih politik in predpisov glede konoplje, ki so potrebni za ustvarjanje trdne podlage in pogojev za uspešno industrijo. Kot pa sta avtorja zgolj orisala v tem prispevku, so možnosti raznolike uporabe konoplje in gospodarskega razvoja na tej podlagi izjemne.

Peter Šujica

Peter Šujica

Vizija za še boljšo pravno fakulteto: refleksija študenta

Avtor, sveži diplomant Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, podaja svojo refleksijo študijske izkušnje in predloge morebitnih izboljšav. Najprej poudari vrednost kritičnega razmišljanja, ki ga spodbuja open-book način pisanja izpitov. V tem smislu je to lahko pomembna in izvedljiva nadgradnja izpitov, ki temeljijo na pomnjenju obsežne veljavne zakonodaje. Nato predlaga uvedbo institutov, ki študente že v času študija usmerjajo v znanstveno raziskovanje in delo. Na koncu je predstavljena še možnost mednarodnega programa LL.M., ki bi povečal svetovni ugled fakultete in spodbudil kulturno ter akademsko raznolikost.

Potrebujete pomoč?
Posvetujte se z našim strokovnjakom.

Pišite nam +386 1 4324 243
BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x - Dialog title
dialog window