Odvetnik je revija za teorijo in prakso odvetniške stroke, seznanja z novostmi in strokovnimi vprašanji pravne stroke. Zbirka obsega arhiv od leta 1998 dalje. Izide 4-5 številk na leto.
Želite dostop do člankov revije?
Brezplačna registracijaAndrej Razdrih
Prvič v 25-letni zgodovini revije Odvetnik imate bralci v rokah dvojno številko. Ker je Odvetniška šola letos iz objektivnih razlogov organizirana že v marcu, ko izide prva redna številka Odvetnika, se je uredniški odbor odločil, da izjemoma izda obe številki, torej pomladansko in posebno, skupaj kot eno publikacijo. V tej skupni številki zato objavljamo tudi članke predavateljev, ki običajno izidejo v reviji, izdani ob Odvetniški šoli.
Tina Šnajder
Draga Kolegica Sodnica, naj najprej pojasnim, zakaj te v tem uvodniku tikam in zakaj ga začenjam z žensko obliko samostalnika sodnik.
dr. Marko Pavliha
Ko sem proti koncu lanskega leta prejel prijazno povabilo odvetnice in direktorice Odvetniške akademije OZS Alenke Košorok Humar, da bi aktivno sodeloval na letošnji Odvetniški šoli, sem bil počaščen in radostno vznesen. Do odvetniškega poklica imam namreč poseben odnos, ampak ne negativnega, kot se morebiti komu dozdeva zaradi mojega kritičnega razmišljanja o vrednotnih vidikih zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica, marveč zelo naklonjenega, ker je bila to moja prva resna, a zaradi višje sile neuresničena poklicna izbira.
Miro Prek
Ta zapis vsebuje grob teoretični okvir, znotraj katerega bo potekala predstavitev na Odvetniški šoli 2023. Dejanska predstavitev bo nujno drugačna in manj statična od tega sestavka, saj bodo vanjo vključeni komentarji nekaterih aktualnih (morda tudi akutnih) sodnih odločitev, ki v času oddaje tega besedila za tisk (25. februarja 2023) še niso bile znane ali jih ni bilo mogoče podrobneje proučiti. Misel »zapisana beseda ostaja« torej velja za stabilen, teoretični okvir, h kateremu se je mogoče vračati kot k referenčni osnovi za obravnavanje problematike nekaterih vprašanj sodnega nadzora v pravu EU in za preveritev teze, da so »evropski sodniki nacionalni sodniki, ko uporabljajo nacionalno pravo«, za predstavitev pa bo obveljalo, da »izgovorjene besede pozabimo«.
dr. Dušan Mitrović
Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-2) v 4. členu opredeljuje osebe, ki so pri svojem poslovanju zavezane izvajati ukrepe za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja ter financiranja terorizma, določene v ZPPDFT-2. Zakon za take subjekte uporablja izraz »zavezanci«. Nabor zavezancev v prvem odstavku 4. člena ZPPDFT-2 je precej širok in se razteza od bank do trgovcev s plemenskimi konji.
Alenka Pečnik
V članku Kdo je vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica – ponovno odvetnica Nuša Maček omenja tudi dr. Franceta Prešerna.
dr. Roland Grilc
Slovenija je majhna država. Približno 15.000 Slovencev in Slovenk vsak dan iz različnih razlogov migrira v sosednje države, zlasti v Avstrijo. Opravljajo čezmejne in transportne storitve, dobavljajo, izročajo in montirajo blago, imajo poslovne sestanke, kupujejo raznovrstno blago, včasih pa je migracija povezana s povsem običajnimi zasebnimi nakupi in obiski. Obstaja torej tesna gospodarska prepletenost Slovenije s sosednjimi državami, kar pomeni tudi precejšnjo pravno prepletenost odnosov med pravnimi subjekti tostran in onstran meja.
Jasna Zakonjšek
Strateške tožbe proti kritičnim posameznikom ali posameznicam niso novost. Angleški izraz strategic lawsuits against public participation (s kratico SLAPP) sta skovala profesor in profesorica z Univerze v Denverju George Pring in Penelope Canan že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Tudi v Sloveniji tovrstne tožbe niso nov pojav.
Petruša Jager
K pisanju članka so me spodbudili predvsem odgovori, slišani v sodni dvorani, in sicer na vprašanje, zakaj je tako pomembno, da se otrok zaupa v varstvo in vzgojo ravno enemu od staršev. Če me že niso presenetili odgovori strank, so me zelo presenečali odgovori odvetnikov.
dr. Nana Weber
V zadnjem času, nazadnje z novelo ZST-1D in precej obsežnimi spremembami Odvetniške tarife, ki so bile uveljavljene v letu 2022, se je ureditev stroškov postopka v smislu odmere sodnih taks in odvetniških storitev ponovno precej spremenila. Prispevek obravnava predvsem nekatere bistvene spremembe, neposredno uporabne pri delu odvetnika.
Luka Švab
Na dnevni, tedenski in mesečni ravni se posamezniki ukvarjamo s tem, kako si razporediti svoje obveznosti, da bodo službene oziroma poslovne zadeve pravočasno in strokovno opravljene, da posvetimo potreben in zadosten čas otrokom, družini in prijateljem, če pa v tednu ostane kakšna ura za lasten (notranji) mir, je cilj v glavnem že izpolnjen, mar ne? To spretnost lahko na kratko poimenujemo tudi upravljanje časa, ki naj bi po mnenju nekaterih strokovnjakov postajalo vedno bolj pomembno in potrebno, če želimo svoje želje, interese in potrebe imeti kar se da dobro pod nadzorom, s tem pa tudi lastno zadovoljstvo in v končni fazi lastno psihofizično stanje.
dr. Miha Hafner
Dandanes si nekoliko zahtevnejše kazenskopravne zadeve brez sodelovanja izvedencev ali forenzikov skorajda ne moremo več zamisliti. Izvedenstvo pridobiva vse večjo težo med dokaznimi sredstvi, po drugi strani pa vsem procesnim udeležencem povzroča tudi preglavice, saj v strogo pravni diskurz vnaša pravu tuje elemente različnih znanosti in strok. Pri tem se v neugodnem položaju pogosto znajde tudi obramba, ki se na zanjo obremenilno izvedensko delo težko učinkovito odzove, bodisi zaradi procesnih ovir bodisi zaradi zapletenosti področja izvedenstva.
prof. dr. Marko Pavliha
Zahvaljujem se vsem, ki ste prebrali moj članek z naslovom Kdo je vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica? (Odvetnik, št. 4 (107) – jesen 2022, str. 8–14) in ste ga nekateri tudi kritično komentirali.
Ivo Grlica
Kriptovalute se čedalje pogosteje pojavljajo v vsakodnevnem življenju posameznikov, s tem pa odpirajo različna pravna vprašanja, ki se nanašajo na različna pravna razmerja (delitve premoženja, izvršbe, stečajni postopki ipd.). Ker je ta nova oblika digitalnih sredstev čedalje bolj pogosta, se z njimi vse pogosteje pri svojem delu srečujejo tudi odvetniki. V prispevku bom pojasnil, kaj sploh so kriptovalute, kako so opredeljene v slovenski zakonodaji in kako se z njimi v svoji maloštevilni sodni praksi soočajo slovenska sodišča.
Mitja Bartenjev
Nobenega dvoma ni, da je odvetnik dolžan zastopati stranko po svojih najboljših močeh, pa naj gre za sodni ali kakšen drug postopek ali za kakršnokoli drugačno odvetniško opravilo. V vsakem trenutku je odvetnik dolžan narediti vse, kar je v njegovi moči, da doseže za dobrobit stranke vse, kar je realno mogoče doseči. To pomeni, da je dolžan od začetka do konca pooblastilnega razmerja slediti največji koristi svoje stranke.
mag. Sonja Ilovar Gradišar
Na Oddelku za gospodarsko sodstvo Okrožnega sodišča v Ljubljani so se z začetkom letošnjega leta začeli izvajati t. i. informativni naroki o mediaciji. Gre za institut, ki ga je že pred 13 leti uvedel Zakon o alternativnem reševanju sodnih sporov (ZARSS), dejansko pa se v praksi sodišč ni izvajal. Ob upadu števila mediacij na sodiščih so se v strokovnih krogih začele pojavljati kritike, da sodišča ne opravljajo informativnih narokov, niti strank po opravljenem informativnem naroku ne napotujejo na mediacijo, čeprav to nalaga zakon.
Janez Starman
Odvetniška zbornica Slovenije podpira prizadevanja vseh poklicev v pravosodju za boljši materialni položaj, zato pozdravlja odločitev Vlade RS in resornega ministrstva, da ste sodnice in sodniki ter državne tožilke in državni tožilci deležni posluha pri ureditvi vašega položaja.
Matevž Bedič
Sodni nadzor nad podzakonskimi predpisi v smislu njihove ustavnosti in zakonitosti po 160. členu Ustave izvaja Ustavno sodišče RS. Taka pristojnost je izključna in je zato ni – brez predhodne spremembe Ustave – dopustno podeljevati drugim sodiščem. Ustavno sodišče je edino, ki podzakonske predpise, predpise lokalnih skupnosti in splošne akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil, lahko odpravi ali razveljavi. Tudi redna sodišča sicer skrbijo za udejanjanje 153. člena Ustave, po katerem morajo biti podzakonski predpisi in drugi splošni akti skladni z ustavo in zakoni, nimajo pa jih možnosti izločiti iz pravnega reda. Sodišča so vezana le na ustavo in zakon: neustavne in nezakonite podzakonske predpise morajo pri svojem odločanju spregledati (exceptio illegalis), vendar pa taka odločitev učinkuje le za konkreten primer (inter partes).
1880 odvetnikov, 165 kandidatov, 216 pripravnikov, 265 odvetniških družb in 19 civilnih odvetniških družb
dr. Boštjan Tratar
Denar (gotovina) ni samo finančna (ekonomska) kategorija, temveč predvsem institucionalni in pravni fenomen, ki ima velik pomen za človekove pravice. Plačevanje z gotovino namreč omogoča uresničevanje posameznikove svobode in varstva zasebnosti ter prostovoljno razpolaganje z osebnimi podatki, kar jamčijo ne samo nacionalne ustave, temveč tudi Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic (EKČP) in Listina Evropske unije o temeljnih pravicah.
Ana Mestinšek Mubi
Spletne ocene imajo vpliv na več kot 90 odstotkov potrošnikov pri njihovi odločitvi o nakupu blaga ali storitev. Količina objavljenih spletnih ocen se iz leta v leto povečuje, kljub temu pa je Google v letu 2020 odstranil 27 odstotkov manj »sumljivih« spletnih ocen kot leto prej. Evropski zakonodajalec se je sicer soočil z izzivom regulacije spletnih platform, vendar se vseeno zdi, da zaradi hitrega napredka informacijskih storitev pravo še vedno zaostaja za potrebami družbe.
Borut S. Pogačnik
Tudi odvetniki velikokrat težko ločijo med forenzičnim preiskovanjem pisav in grafologijo, saj celo sodišča zmotno uporabljajo termin grafologija namesto termina forenzično preiskovanje pisav, kar je sprto s poimenovanjem tega področja. Grafologija, kot bomo videli v nadaljevanju, namreč nima nič opraviti s forenzičnim preiskovanjem pisav.
Jože Ilc
Narodna skupščina francoskega parlamenta je leta 1789 sprejela Deklaracijo o pravicah človeka in državljana (Deklaracija 1789). V Preambuli Deklaracije 1789 je pojasnilo, da se človekove pravice razglasijo, ker so naravne, neodtujljive, večne, svete in nezastarljive, ter se izdajo v navzočnosti in pod zaščito Najvišjega bitja.
Gordana Zalaznik
Okrožno sodišče v Celju, Služba za BPP, je 26. oktobra 2022 z elektronskim sporočilom Ministrstvo za pravosodje zaprosilo za neobvezno pravno mnenje glede odmere stroškov za odvetniške storitve, ki so opravljene pred začetkom uporabe Zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o odvetništvu (ZOdv-G), sodišče pa bo o njihovi odmeri odločalo po začetku uporabe ZOdv-G.
Andrej Razdrih
Dr. Miodrag Đorđević (letnik 1955), novoizvoljen predsednik Vrhovnega sodišča RS, je karierni sodnik, doktor pravnih znanosti, specialist za gospodarsko pravo – zlasti za insolvenčno pravo. Zadnja tri leta je bil podpredsednik tega sodišča, je tudi častni član Slovenskega sodniškega društva.
Kakšno je vaše poklicno ozadje in kaj vas zanima onkraj odvetniškega dela? Od leta 1990 sem odvetnik v Grčiji, specializiran za pravo gospodarskih družb in varstvo podatkov. Lahko bi rekli, da je moje glavno področje delovanja poslovno pravo, ne samo v vlogi svetovalca, ampak tudi kot zagovornik strank pred sodišči. Pri tem obravnavam več vrst zadev – od pogodbenih sporov in konkurenčnih vprašanj do gospodarske kriminalitete in upravnih zadev. V okviru svojih poklicnih dejavnosti poleg organov javnega sektorja svetujem tudi več zasebnim podjetjem.
Boštjan Koritnik
Vsako leto je v Sloveniji izdanih približno deset milijonov upravnih odločb in kar nekaj jih je predmet sodne presoje. Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) je tako eden od najpomembnejših slovenskih predpisov. Komentiran je bil doslej le nekajkrat, od tega je od zadnje izdaje do izdaje leta 2020 minilo več kot desetletje.
Komisija za etiko Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) je v skladu s 6. členom Kodeksa odvetniške poklicne etike (KOPE) na podlagi prijave odvetnika B. B. obravnavala ravnanje odvetnika in sprejela stališče (št. 1493/2020), navedeno v nadaljevanju.
mag. Rosana Lemut Strle
Čeprav se je ob uveljavitvi Splošne uredbe o varstvu podatkov (SUVP) zdelo, da bo z nekaj novostmi in grožnjo z visokimi upravnimi globami prinesla konec sveta, kot ga poznamo, se to, seveda, ni zgodilo. Je pa nekaj let uporabe predpisa prineslo izkušnje in vrsto odločitev nadzornih organov, sodišč in tudi Sodišča EU. Ena njegovih zadnjih odmevnejših odločitev je bila sprejeta v zadevi C-154/21, na predlog za sprejetje predhodne odločbe po 267. členu PDEU, ki ga je podalo avstrijsko Vrhovno sodišče v postopku posameznika (RW) proti Pošti Avstrije (Österreichische Post AG).
Dan odvetniške pravne pomoči pro bono (brezplačne pravne pomoči) se je odvijal 19. decembra 2022. Na ta dan je kar 266 odvetnic in odvetnikov po vsej državi organizirano nudilo strankam brezplačno pravno pomoč.
Alenka Košorok Humar
V ljubljanskem območnem zboru odvetnikov so leta 2022 vnovič potekale številne in raznovrstne zanimive, pestre aktivnosti, in sicer na rednih mesečnih sestankih zbora in tudi izven naših ustaljenih zborov. Naša predavanja so vedno povezana z aktualnimi pravnimi in drugimi življenjskimi temami, ki jih predlagajo naši člani, po predavanjih pa se ponavadi razvijejo še plodna diskusija, klepet ter prijetno družabno druženje članov zbora, kjer vznikajo tudi inspiracije za nadaljnje delo zbora.
Zoran Stankić Rupnik
Na podlagi četrtega odstavka 452. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je bil 30. aprila 2021 objavljen Pravilnik o programu in načinu izvedbe osnovnega in rednega usposabljanja za sodnike, državne tožilce, policiste, zagovornike in poravnalce, ki sodelujejo v postopku proti mladoletniku (Pravilnik). Namen strokovnega usposabljanja je, da vsi navedeni osvežijo znanje, pridobijo poglobljena, dodatna in specializirana znanja ter se seznanijo z napredkom znanosti na področju obravnavanja mladoletnih storilcev kaznivih dejanj in mladoletniškega prestopništva, zlasti na področju pravic otrok, ustreznih tehnik opravljanja razgovora z njimi oziroma zaslišanja, otroške psihologije in sporazumevanja v jeziku, ki je prilagojen otroku, izvrševanja kazenskih sankcij za mladoletnike in razumevanja razvoja mladoletnika.
Zoran Stankić Rupnik
MARTE je kratica za projekt, imenovan A Multidisciplinary Approach to Recognize and Treat the Adverse Childhood Experiences, pri katerem strokovnjaki razvijajo multidisciplinaren pristop k prepoznavanju in zdravljenju travm, nastalih zaradi obremenjujočih izkušenj v otroštvu. Travme izvirajo iz dogodka, vrste dogodkov ali okoliščin, ki jih posameznik doživlja kot telesno in čustveno škodljive ali življenjsko ogrožajoče in ki imajo obremenjujoče učinke na njegovo delovanje ter duševno, fizično, socialno in duhovno blagostanje. Dejstvo je, da travme iz otroštva nikoli ne izginejo.
12. 12. 2022: Brina Murnik, odvetnica iz Ljubljane, Tivolska cesta 48 (zaposlena v Odvetniški družbi Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji o.p., d.o.o.), ker je prenehala opravljati odvetniški poklic.
Andrej Janežič
Odvetniška zbornica Uzbekistana je ob svileni poti v Taškentu organizirala mednarodno konferenco o organiziranosti odvetniških zbornic, ki sta se je med 9. in 11. februarjem 2023 poleg slovenske delegacije udeležili tudi nemška in ameriška delegacija.
Katarina Emeršič Polić
S kolegom odvetnikom Lukom Švabom sva se 9. in 10. februarja 2023 v Barceloni udeležila mednarodne konference, ki jo je organizirala Odvetniška zbornica Barcelone, o tematiki dostopa do sodišč in razbremenitve le-teh.
Tjaša Fajdiga
»Zdrav duh v zdravem telesu,« pravijo modreci. Sama pa pravim: »Zdrav dih v zdravem telesu.« Čeprav v enem dnevu vdihnemo več kot 22.000-krat, nihče ne govori o optimizaciji diha, pravilnih tehnikah in o tem, kako pomembno je osnovno znanje o pravilnem dihu, uporabi prepone itd. Vsak dan uporabljamo svoj glas. Z njim se sporazumevamo, izražamo, uporabljamo ga pri delu, nihče pa nas ne uči o pravilnih tehnikah uporabe in skrbi za glas. To je še posebej pomembno, če smo govorci, pevci, nastopajoči. Veliko govorcev se sooča s težavami z glasom (kot so utrujenost, hripavost, šibek glas), nihče pa nas ne uči, kako optimizirati uporabo glasu in diha.
Boštjan Koritnik
Kazenski zakonik (KZ-1) v zgodovini Slovenije ni bil poglobljeno znanstveno komentiran v velikem raziskovalnem projektu. Z vidika skrbi za pravno kulturo je bilo takšno stanje, milo rečeno, nezadovoljivo. »V tujih državah so veliki in poglobljeni komentarji standardni del pravne kulture, temeljni stebri pravne znanosti na področju posebnega dela kazenskega prava in ključni strokovni orientir zakonodajalcu pri skrbi za katalog inkriminacij,« sta zapisala dr. Damjan Korošec in dr. Katja Filipčič in dodala: »Nimajo alternative.«
mag. Gordana Ristin
Sredi preteklega leta je izšla odlična knjiga Pravo in psihologija – izbrana poglavja, nastala izpod peresa odvetnika in docenta dr. Luigija Varanellija. Avtor v sedmih poglavjih podaja znanja iz psihologije in obdela osnovne pojme neprištevnosti in nerazsodnosti.
Andrej Razdrih
Vrhovno sodišče RS je v sodelovanju s Pravno fakulteto (PF) Univerze v Ljubljani izdalo izjemno lepo urejeno knjigo z naslovom Sodniške insignije v evropskem in slovenskem pravnem izročilu. Knjigo so napisali štirje avtorji: Vid Žepič, asistent na katedri za pravno zgodovino PF v Ljubljani, dr. Tomaž Nabergoj iz Narodnega muzeja Slovenije, dr. Polona Vidmar s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in bibliotekar Igor Zemljič, predgovor pa je napisal tedanji predsednik Vrhovnega sodišča mag. Damijan Florjančič.
Stanislav Fortuna
Pred nekako pol leta je v časopisu Delo izhajal podlistek izpod peresa Petra Božiča – Voščenke z naslovom Ko oblasti sploh ni. Čeprav ni niti tipično niti lahko memoarsko branje, sem se nato lotil še knjige z istim naslovom. Potopil sem se v življenje naše umetniške srenje v petdesetih in šestdesetih letih preteklega stoletja. Med drugim tudi v življenje pokojnega avtorja, ki je bil nekdaj zelo radikalen predstavnik tiste književnosti, ki ji strokovnjaki pravijo modernistična nelinearna pripoved. Zlasti se je izpostavil v dramatiki absurda in se tudi v naslovu posthumno izdane knjige poigral z absurdno percepcijo oblasti. Oblasti, ki je vselej in povsod.
Andrej Razdrih
Odkar je Bruselj postal glavno mesto naše nove naddržave, smo si kolesarski prijatelji želeli s kolesi prevoziti ne le Bruselj, temveč tudi primeren del Belgije, ki je komaj kaj večja od Slovenije. Izhodišče in cilj ture je bil seveda Bruselj, vozili pa smo večinoma po Flandriji.
dr. Peter Čeferin
Dr. Ivan Tavčar je bil odvetnik, pisatelj in politik. Rodil se je leta 1851, umrl pa leta 1923. Tako letos mineva sto let od njegove smrti. Leto 2023 zato praznujemo kot Tavčarjevo leto. Ivan Tavčar je opravljal odvetniški poklic od leta 1884 do svoje smrti leta 1923, tj. devetintrideset let; nikoli se ni upokojil.
dr. Marko Pavliha
Avtor izhaja iz teza je, da je človek bistvo vsega, še posebej humanizma, vzgoje, izobraževanja, prava, etike, morale, civilizacije in preživetja, zato se mora za prerojeno udejanjanje vrednot (etike, morale) izboljšati slehernik.
mag. Sonja Ilovar Gradišar
Okrožno sodišče v Ljubljani je kot prvo v Sloveniji začelo izvajati informativne naroke o mediaciji, na podlagi Zakona o alternativnem reševanju sodnih sporov. Gre za dodatno spodbudo za rešitev sporov z mediacijo oziroma mirno reševanje sporov nasploh, ki je pomembno vodilo pri vodenju sodnih postopkov v civilnih in gospodarskih zadevah.
Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja
Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija
T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si
PONUDBA
Predstavitev portala
Zakonodaja
Sodna praksa
Strokovne publikacije
Komentarji zakonov
Zgledi knjiženj
Priročniki
Obveščanj o zakonodajnih novostih
TFL IZOBRAŽEVANJA
TFL SVETOVANJE
TFL BREZPLAČNO
Brezplačne storitve
Preizkusite portal TFL
E-dnevnik Lex-Novice
E-tednik TFL Glasnik