Navigacija
Portal TFL

Odvetnik - številka 102 (4), letnik 2021

Odvetnik

Odvetnik je revija za teorijo in prakso odvetniške stroke, seznanja z novostmi in strokovnimi vprašanji pravne stroke. Zbirka obsega arhiv od leta 1998 dalje. Izide 4-5 številk na leto.

Strokovna revija
Odvetniška zbornica Slovenije

Želite dostop do člankov revije?

Brezplačna registracija
Alenka Košorok Humar

Alenka Košorok Humar

Odvetniška šole, dan slovenskih odvetnikov in naše tradicionalno druženje v portoroškem Bernardinu

V teh covidnih časih obstaja tudi navdih, četudi smo morali v preteklem letu večkrat kar krepko vdihniti ... In hkrati smo upali, da bomo vsaj jeseni lahko izpeljali že za pomlad

Mitja Šuligoj

Mitja Šuligoj

Sodno varstvo zoper prostorske akte

Prostor je vselej nevralgična točka. Želja, potreb in interesov je navadno več, kot je možnosti v njem, saj je nujno omejena dobrina. Kot večkrat poudarja tudi Ustavno sodišče, ravno omejenost prostora nujno zahteva skrbno načrtovanje njegove namenske in smotrne izrabe. Prostorsko načrtovanje je zato interdisciplinarna dejavnost, katere cilj in namen je uravnotežiti različne interese in dejavnike v prostoru, predvsem potrebe razvoja države ali lokalne skupnosti, investicijske namere, javne koristi varstva okolja, ohranjanja narave, varstva živali in naravnih dobrin, varstva premoženja in varstva kulturne dediščine itd., kar naj na koncu pripelje do celostne rešitve, ki bo vključujoča oziroma bo najširši skupni imenovalec vseh v postopku izraženih interesov.

mag. Jurij Groznik

mag. Jurij Groznik

Državno odvetništvo se ne poravnava?

Državno odvetništvo se zavzema za mirno reševanje sporov vedno, ko je to mogoče. V Uvodu k Letnemu poročilu o delu Državnega odvetništva v letu 2020 sem zapisal, da »ima državni odvetnik glede na to, da zastopa cel sistem odločevalcev, na sodišču včasih zelo nezavidljivo nalogo, največkrat pa pri nasprotni stranki tudi nerazumljeno«. Tako morda nasprotna stranka na sodišču kdaj dobi neutemeljen vtis, da se Državno odvetništvo (prav z njo) ne želi poravnati.

dr. Nana Weber

dr. Nana Weber

Vampirji v delovnem okolju – pregled sodne prakse na področju mobinga

O pojavu mobinga na delovnem mestu se je skoraj do nedavnega govorilo precej več in še zlasti dosti bolj pogosto. Tako ni pretirana trditev, da je bil še do leta 2015, kar se tiče delovnih razmerij, mobing pravzaprav kar neke vrste »modna muha«. Šlo je celo tako daleč, da si marsikateri delodajalec pogosto sploh ni upal povzdigniti svojega glasu nad zaposlenim, da ga ta že zgolj iz tega razloga ne bi obtožil mobinga. A to obdobje ni bilo večno, saj se je naknadno v praksi izkazalo, da iz tega razloga prisojene odškodnine preprosto niti niso bile tako visoke. Danes se o tem pojavu posledično govori bolj potiho in če že, bolj v kontekstu (oziroma bolje rečeno izven konteksta) spolnega nadlegovanja, vseeno pa to ne pomeni, da gre za pojav, ki je tako ali drugače zamrl. Morda se le o njem v Sloveniji premalo govori oziroma se ga premalo izpostavlja.

dr. Bojana Avguštin Avčin

dr. Bojana Avguštin Avčin

Problematika in dileme različnih izvedenskih mnenj v istem postopku – predstavitev primera (1.)

Vloga sodnega izvedenca psihiatrične stroke v sodnem postopku je, da s svojimi specifičnimi znanji pomaga sodniku pri ugotavljanju duševnega stanja osebe, ki nastopa v sodnem postopku, in pojasni njeno duševno stanje.

dr. Igor Areh

dr. Igor Areh

Problematika in dileme različnih izvedenskih mnenj v istem postopku (2.)

Sodni ocenjevalec osebnosti lahko s svojimi ugotovitvami bistveno vpliva na življenje ocenjevanih oseb. Zaradi teže odgovornosti mora delovati kot raziskovalec, ki uporablja znanstveno metodo, razmišlja objektivno znanstveno ter ugotovitve utemelji na zanesljivih orodjih in verodostojnih raziskovalnih podatkih. To so zakonitosti, ki bi jim izvedenci morali slediti, vendar v praksi pogosto ni tako.

dr. Boštjan M. Zupančič

dr. Boštjan M. Zupančič

Vodnik po Evropskem sodišču za človekove pravice za odvetnike – vprašanja in odgovori za odvetnike

Ta praktični vodnik je namenjen odvetnikom, ki nameravajo sprožiti postopek pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (Sodišče). Kljub temu ponuja le ključne informacije. Ne more nadomestiti sklicevanja na ustrezne temeljne dokumente, zlasti tiste, ki so na voljo na spletišču Sodišča (www.echr.coe.int), in na sodno prakso strasbourških organov ter splošne literature o pravu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Konvencija).

dr. Miha Sosić

dr. Miha Sosić

Koronavirus in kazenski postopek

Namen tega prispevka ni niti posegati v strokovna medicinska, epidemiološka vprašanja niti komentirati smiselnosti vladnih ukrepov, namenjenih preprečevanju širjenja virusa sars-cov-2. Varstvo prebivalcev pred širjenjem nalezljivih bolezni nedvomno sodi med obveznosti države, zato morajo državni organi imeti za dosego tega cilja na voljo ustrezne ukrepe in pristojnosti. Ukrepi, namenjeni preprečevanju širjenja nalezljivih bolezni, pa lahko ovirajo ali celo onemogočajo nemoteno opravljanje drugih državnih nalog, kot sta na primer pregon kaznivih dejanj in učinkovito sojenje.

Timon Hren

Timon Hren

Smeri razvoja kazenskega prava

Pravo je »živ« družbeni pojav, ki se spreminja in prilagaja spremembam v družbi. Kot tak je dosegljiv predvidevanjem, v katero smer bo šel razvoj, in napovedim, kaj je na nekem pravnem področju mogoče pričakovati. To je tudi namen tega članka: pogledati področji kazenskega procesnega in materialnega prava ter predvideti, bodimo realni, ugibati, katere spremembe razvoj (verjetno) prinaša v predvidljivi prihodnosti.

Alenka Košorok Humar

Alenka Košorok Humar

»Na vdih« in »navdih« (inspiracija) – kako enostavno in učinkovito notranjega miru

Vse se začne z dihanjem (in tudi konča …). Osredotočeno dihanje je pot k sebi in od sebe navzven, k drugim. Od sebe do drugih in nazaj vase. Povezano, pretočno.

dr. Gordana Kalan Živčec

dr. Gordana Kalan Živčec

»Cena« odvetništva – zdravnikov pogled na odvetniški stres in temeljni postopki oživljanja

Ali ste že doživeli zelo osebno izkušnjo izgorelosti, čezmernega stresa, potrebe po sprostitvi z različnimi substancami, želje po pridobitvi energije z različnimi poživili? Na Dnevu slovenskih odvetnikov 4. oktobra 2019 v Kranjski Gori je namreč direktorica Odvetniške akademije Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) in podpredsednica OZS Alenka Košorok Humar predstavila svoj pogled na temo, ki jo lahko strnem v vprašanje: »Ali mi moj poklic krha zdravje?« Več kot 30 let kliničnega dela na področjih družinske in urgentne medicine mi omogoča vpogled zdravnika v odvetniški poklic, ki sem ga (žal!) spoznala tudi kot stranka, zato dobro razumem počutje odvetnika, ko je nanj naložena odgovornost, da reši problem svoje stranke.

Potrebujete pomoč?
Posvetujte se z našim strokovnjakom.

Pišite nam +386 1 4324 243
BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x Dialog title
dialog window