Portal TFL
Pravnik - številka 5 - 6, letnik 2021
Revija Pravnik je leta 1946 (kot 1. letnik) začela izhajati kot revija Ljudski pravnik, ki se je leta 1953 preimenovala v Pravnik; od 1. januarja 1965, po združitvi z revijo Javna uprava, izhaja Pravnik kot revija za pravno teorijo in prakso, maja 2015 pa je postala tudi naslednik revije Slovenian Law Review, ki jo je Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani izdajala od leta 2004.
Dostop do revije in arhiva od leta 2015 dalje je za vse naročnike paketov LEX in TAX-FIN-LEX brezplačen. Več o naročniških paketih >>
Strokovna revija
Zveza društev pravnikov Slovenije, v sodelovanju s Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani
dr. Dragica Wedam Lukić
Boštjan Koritnik
Dean Zagorac
dr. Matej Accetto, dr. Mitja Deisinger, Hinko Jenull, dr. Miha Juhart, dr. Erik Kerševan, Boštjan Koritnik, dr. Janez Kranjc, dr. Marijan Pavčnik, dr. Konrad Plauštajner, dr. Saša Prelič,
Mojca Seliškar Toš, dr. Darja Senčur Peček, dr. Alenka Šelih, dr. Mirjam Škrk, dr. Verica Trstenjak, dr. Lojze Ude, dr. Dragica Wedam Lukić
dr. Mihajlo Dika, dr. Katja Franko-Aas, dr. Tatjana Machalová, dr. Miomir Ma- tulović, dr. Ivan Padjen, dr. Joseph (Jože) Straus, dr. Jernej Sekolec, dr. Slobodan Perović, dr. Davor Krapac
Želite dostop do člankov revije?
Brezplačna registracija
Tine Hribar
Kaj pomeni ustavna prisega, da bom »ravnal po svoji vesti«?
Avtor v besedilu, ki je zapis njegovega govora ob dnevu ustavnosti 16. decembra 2021 na Ustavnem sodišču Republike Slovenije v Ljubljani, pojasni, kako je prišlo do tega, da v slovenski ustavi nastopa vest. Človek kot oseba, kot nosilec svojega osebnega dostojanstva, ni podrejen niti Državi niti Cerkvi. Razen svoji vesti izvorno nismo zavezani ničemur drugemu. Šele na ravni medsebojnih odnosov oziroma odnosov s skupnostjo, formuliranih na državni ravni z usta- vo, človeka vežejo (etične) vrednote in pravne (norme). V »pisateljski ustavi« iz leta 1988 je avtor v preambulo vpisal svetost življenja, človekovo dostojanstvo, temeljne človekove pravice in državljanske svoboščine; v njej je govor tudi o svobodi in ugovoru vesti, ni pa prisege pri (svoji) vesti. Tako je (bilo) tudi v »Demosovi ustavi« marca 1990. »Podvinska ustava« iz avgust 1990 pa v svojem 100. členu že vsebuje prisego predsednika republike in z njo besedilo o vesti, ki ga je avtor uveljavil skozi soočenja z drugimi člani delovne skupine, torej: »da bom vselej delal po svoji vesti«. V veljavni Ustavi Republike Slovenije je ta prisega v 104. členu.
Katja Štemberger
Upravna pogodba kot posebni institut upravnega prava – kje smo in kako naprej?
Čeprav slovenska normativna ureditev upravnih pogodb ne pozna, se je ta institut pojavil tudi pri nas, sprva v teoretičnih razpravah, nato pa še v sodni praksi, ki se pri identifikaciji upravnih pogodb opira na pravno teorijo, ta pa izhaja iz francoske ureditve upravnih pogodb. V slovenskem pravnem redu tako obstajajo številne pogodbe, pri katerih lahko prepoznamo elemente upravnih pogodb, vendar se zaradi odsotnosti posebne javnopravne regulacije takih pogodb ali njihove pomanjkljive regulacije zanje uporabljajo pravila obligacijskega prava. Ta pravila pa niso prilagojena posebnostim takih pogodbenih razmerij, saj ne upoštevajo dejstva, da pri upravnih pogodbah javnopravni subjekt ne nastopa le kot pogodbena stranka, temveč predvsem kot oblast. Avtorica zato zagovarja stališče, da bi morali tudi pri nas institut upravnih pogodb urediti na normativni ravni.
Vid Žepič
Corpus iuris canonici – nastanek in pomen srednjeveške zbirke cerkvenega prava v klasični dobi kanonistike
Preplet učenih pravnih tradicij rimskega in kanonskega prava v srednjeveški Evropi se označuje kot oboje pravo (ius utrumque). Srednjeveško kanonsko pravo je bilo univerzalno pravo, zraslo iz cerkvenopravnih in rimskopravnih virov, ki je bilo v svojem bistvu delo sholastične cerkvenopravne znanosti (kanonistike) in papeške zakonodaje. Prispevek oriše tristoletno nastajanje in vsebino zbirk kanonskega prava v klasični dobi kanonistike med 12. in 14. stoletjem. Obdobje zaznamuje zasebna zbirka, znana kot Gracijanov Dekret (1140), najobsežnejša srednjeveška uradna kodifikacija Liber Extra (1234) ter njeni dodatki Liber Sextus (1298), Klementine (1317) in Ekstravagance. Poslanstvo papeške zakonodaje je bilo nadgradnja rimskega prava v luči evangelijskih zapovedi in teološkega nauka. Srednjeveška pravotvorna dejavnost rimske Cerkve, ki je spominjala na vlogo rimskega pretorja, je bistveno pripomogla k recepciji rimskopravnega izročila v družbi, prepojeni z vrednotami krščanske morale.
Lora Briški, Pika Šarf
O življenju in delu Ruth Bader Ginsburg: profesorica, odvetnica in sodnica, ki je prav(ičn)o(st) prelivala v življenje
Le redki so pravniki, katerih slava prebije zaprte pravniške kroge in jih spremeni v ikone, ki v družbi uživajo domala zvezdniški status. Ruth Bader Ginsburg je bila ena od teh izjem. Profesorica, odvetnica in sodnica je pomemben del svoje kariere posvetila opozarjanju na umetno ustvarjene ideološke in spolne delitve in tako pripomogla k pravičnejši pravni ureditvi in družbi. Avtorici orišeta njeno življenjsko in poklicno pot, ki jo je prehodila kot profesorica in odvetnica, pozneje pa sodnica zveznega pritožbenega sodišča in Vrhovnega sodišča ZDA.
Dean Zagorac
Sto let PF Univerze v Ljubljani: slavnostna akademija in okrogla miza predsednikov dveh najvišjih evropskih sodišč
Ob 100. obletnici Pravne fakultete Univerze v Ljubljani je bila organizirana slavnostna akademija PF, ki je potekala 27. maja 2021 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Vodja programskega in organizacijskega odbora slavnostne akademije je bila prof. dr. Katja Škrubej. S slavnostno akademijo je bila sklenjena serija dogodkov v počastitev stoletnice, ki se je začela že oktobra 2018 z odkritjem obeležja v glavni fakultetni avli v spomin na oblikovanje prve slovenske vlade, Narodne vlade SHS v Ljubljani. Isti dan je Mednarodni forum PF pod vodstvom profesorja dr. Janeza Kranjca organiziral okroglo mizo Izzivi in perspektive najvišjih evropskih sodišč, ki sta se je udeležila predsednik Sodišča Evropske unije profesor Koen Lenaerts in predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice profesor Robert Spano. Vodila pa sta jo londonska odvetnica Shaheed Fatima QC in profesor na NYU Joseph H. H. Weiler. Okrogla miza je potekala videokonferenčno.
Janez Vlaj
S hvaležnostjo v spomin Antonu Gašperju Frantarju (1948–2021)
Upokojeni vrhovni sodnik svetnik Anton Gašper Frantar (1948–2021) je bil vodja civilnega oddelka Vrhovnega sodišča Republike Slovenije od oktobra 2003 do upokojitve ob izteku leta 2018, predsednik Državne volilne komisije v letih od 1996 do 2019, dolgoletni glavni urednik najstarejše slovenske pravne revije Pravnik, član uredniškega odbora revije Pravna praksa, nekdanji podpredsednik Nogometne zveze Slovenije in človek, katerega poklicno delovanje sta osmišljali pravičnost in sodniška etika. Je avtor številnih vrhunskih strokovnih stvaritev s področja civilnega prava, soavtor komentarjev Zakona o denacionalizaciji in Zakona o zemljiški knjigi, pomembno je pripomogel k nastajanju slovenske zakonodaje na področju civilnega prava in predaval ne le na strokovnih posvetih in seminarjih, temveč tudi kot gostujoči predavatelj na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru ter na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Kot vodja civilnega oddelka Vrhovnega sodišča RS je pustil neizbrisen pečat s prizadevanjem za poenotenje civilnopravne sodne prakse kot garanta za predvidljivost sodnega odločanja ter posledično dviga ravni pravne varnosti in s tem zaupanja v sodstvo.