Portal TFL
Revija Pravnik je leta 1946 (kot 1. letnik) začela izhajati kot revija Ljudski pravnik, ki se je leta 1953 preimenovala v Pravnik; od 1. januarja 1965, po združitvi z revijo Javna uprava, izhaja Pravnik kot revija za pravno teorijo in prakso, maja 2015 pa je postala tudi naslednik revije Slovenian Law Review, ki jo je Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani izdajala od leta 2004.
Dostop do revije in arhiva od leta 2015 dalje je za vse naročnike paketov LEX in TAX-FIN-LEX brezplačen. Več o naročniških paketih >>
Strokovna revija
Zveza društev pravnikov Slovenije, v sodelovanju s Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani
dr. Dragica Wedam Lukić
Boštjan Koritnik
Dean Zagorac
dr. Matej Accetto, dr. Mitja Deisinger, Hinko Jenull, dr. Miha Juhart, dr. Erik Kerševan, Boštjan Koritnik, dr. Janez Kranjc, dr. Marijan Pavčnik, dr. Konrad Plauštajner, dr. Saša Prelič,
Mojca Seliškar Toš, dr. Darja Senčur Peček, dr. Alenka Šelih, dr. Mirjam Škrk, dr. Verica Trstenjak, dr. Lojze Ude, dr. Dragica Wedam Lukić
dr. Mihajlo Dika, dr. Katja Franko-Aas, dr. Tatjana Machalová, dr. Miomir Ma- tulović, dr. Ivan Padjen, dr. Joseph (Jože) Straus, dr. Jernej Sekolec, dr. Slobodan Perović, dr. Davor Krapac
Želite dostop do člankov revije?
Brezplačna registracija
Franci Gerbec
Zgodovinsko srečanje slovenskih pravnikov v Trstu ob vrnitvi Narodnega doma v last slovenski narodni skupnosti
V Narodnem domu v Trstu so se 13. aprila 2024 zbrali pravniki iz Slovenije, Koroške in Furlanije-Julijske krajine, da bi slovesno zaznamovali zgodovinski dogodek vrnitve Narodnega doma v last slovenske narodne skupnosti. Dogodek je sledil podpisu pogodbe 28. marca 2022 med Fundacijo Narodni dom in Tržaško univerzo v prisotnosti predsednikov obeh držav Sergia Mattarelle in Boruta Pahorja. Predsednik Zveze društev pravnikov Slovenije dr. Miha Juhart in predsednica Zveze društev za gospodarsko pravo dr. Etelka Korpič Horvat sta predsedniku Fundacije Radu Racetu izročila posebno zahvalno listino za dolgoletna prizadevanja za vrnitev Narodnega doma. Ob tej priložnosti so na okrogli mizi o pravnem položaju slovenske manjšine v Italiji, Avstriji in na Madžarskem Marko Jarc, Rudi Vouk in Atilla Kovács osvetlili uresničevanja mednarodnopravnih obveznosti in državne zakonodaje na tem področju.
Marjan Kos
Diferenciacija v pravu EU ter asimetrični federalizem: dve strani istega kovanca?
Prispevek obravnava problem iskanja ustreznega razmerja med enotnostjo in raznolikostjo v večnivojskih ustavnih sistemih. Predlagan je pristop vzporedne obravnave dveh teoretičnih pristopov: diferenciacije v pravu EU ter asimetričnega federalizma. Kljub poudarjenemu pomenu enotnosti in učinkovitosti pravnega reda EU je diferenciacija stalen spremljevalec razvoja evropske integracije. Z različnimi mehanizmi diferenciacije se je EU spopadala z naraščajočo raznolikostjo med državami članicami. Na podoben način (kvazi) federalni sistemi raznolikost upravljajo z uvajanjem različnih oblik asimetrij, proučevanih v okviru teorije asimetričnega federalizma. Prispevek pokaže, da med diferenciacijo v pravu EU ter asimetrijami v (kvazi)federalnih sistemih obstaja pomembno prekrivanje v zvezi z njunimi vzroki, razlagami, rezultati in normativnimi temelji. Preučevanje večnivojskih ustavnih sistemov s sočasno uporabo diferenciacije in asimetričnega federalizma pripomore k lažjemu doseganju pojasnjevalnih, analitičnih in normativnih ciljev. Prispevek se osredotoča predvsem na pomen uporabe asimetrij v EU in gre tako za inovativen pristop k reševanju problema raznolikosti v večnivojskih ustavnih sistemih.
Frieder Dünkel
Youth Justice – European and International Developments. Alenka Šelih’s Contribution to Comparative Youth Justice
Mladoletniško pravosodje se je razvijalo v različnih oblikah, od povsem socialno usmerjenega do pravičnostno usmerjenega pristopa. V zadnjem času so bili uvedeni elementi restorativne pravičnosti in otrokovih pravic, deloma zaradi gibanj za človekove pravice, ki so podprla oblikovanje standardov pri Združenih narodih (Konvencija o otrokovih pravicah), Svetu Evrope (ERJOSSM 2008) in Evropski uniji (na primer Direktiva 2016/800). V preteklih desetletjih je naraščal tudi vpliv kaznovalne miselnosti, čeprav je upad stopenj mladoletniške kriminalitete, zlasti nasilnih kaznivih dejanj, ublažil ta kaznovalni preobrat. Nekatere države so se uspešno ubranile pred »kaznovalnimi okužbami« in ohranile zmerno mladoletniško pravo, osredotočeno na preusmeritev in vzgojne alternative namesto kaznovanja. Slovenija je ena takih držav, ki se je kaznovalnemu preobratu široko upirala. Zmeren pristop Slovenije je bil očiten že v času Jugoslavije, zlasti v primerjavi z njenimi sosedami (na primer Srbijo). Vpliva profesorice Alenke Šelih pri spodbujanju zmernega kazenskega okolja ni mogoče podcenjevati. Nova reforma v Evropi in ZDA je širitev obsega mladoletniškega pravosodja na mlade odrasle do 21 let ali celo več (Nizozemska: 23). Ta reformno gibanje in praksa temeljita na novih nevroznanstvenih dokazih o zorenju možganov, pa tudi na razvojnih in socioloških dokazih o prehodu iz otroštva v odraslost. Slovenija je bila, tako kot Nemčija, ena od predhodnic pri upoštevanju uporabe mladinskih pravosodnih ukrepov za mlade odrasle. Čeprav je težko primerjati različne sisteme glede na učinke in učinkovitost, je mogoče prepoznati nekatere dobre prakse z uporabo standardov človekovih pravic kot merila.
Miha Juhart
Ničnost in zastaranje kondikcijskih zahtevkov
Avtor obravnava vprašanje zastaranja kondikcijskega zahtevka, ki nastane kot posledica ničnosti pogodbe. Zakon določa, da uveljavljanje ničnost ne zastara. To pravilo se nanaša na izpolnitev pogodbenih obveznosti. Ne sme pa se ga razširiti na kondikcijske zahtevke. Kondikcijski zahtevki so v skladu z uveljavljeno sodno prakso predmet zastaranja. Pri tem sta bistveni naslednji stališči. Uveljavljanje kondikcijskega zahtevka je v prosti presoji oziroma je predmet svobodne odločitve pogodbene stranke. Če pogodbena stranka nične pogodbe ne uveljavlja kondikcijskega zahtevka, ga pač ne uveljavlja. Negotovost glede uveljavljanja kondikcijskega zahtevka pa ne sme biti trajna. Zato kondikcijski zahtevek zastara in pri tem naj velja, da zastaranje teče od trenutka, ko se je pogodbena stranka zavedala ali bi se morala zavedati, da je pogodba nična in da ima iz tega naslova kondikcijski zahtevek. Ničnost ni podlaga, ki bi opravičevala, da bi imela katerakoli od pogodbenih strank nične pogodbe kakršnokoli korist. Korist je treba vrniti in pogodbena stranka, ki korist vrača, mora tudi sama imeti zahtevek za vračilo tistega, kar je sama izpolnila.
Miha Šepec
Dokazna vrednost in dopustnost mnenja strokovnjaka – izvedenca v kazenskem postopku
Izvedenec je oseba, ki ima specialno strokovno znanje, ki ga sodišče potrebuje v sodnem postopku, zato za potrebe razjasnitve dejanskega stanja odredi izvedensko delo. Kot objektivni pomočnik sodišča sooblikuje potek kazenskega postopka in vpliva na končno odločitev. Izvedenec ima tako v kazenskem postopku zelo pomembno vlogo. Od navadne priče se razlikuje po tem, da je njegovo delo neposredni spoznavni vir dokazov. Izvedenstvo pa ni le izvor spoznavanja relevantnih dejstev, temveč je hkrati tudi pomoč sodišču pri izvrševanju funkcije sojenja. Izvedenec drugače kot priča nima pasivne vloge, temveč je ta aktivna (lahko predlaga, naj se izvedejo dokazi ali preskrbijo predmeti ali podatki, ki so pomembni za izvid in mnenje; če je navzoč pri ogledu, rekonstrukciji dogodka ali kakšnem drugem preiskovalnem dejanju, lahko predlaga, naj se razjasnijo posamezne okoliščine ali naj se tistemu, ki se zaslišuje, postavijo posamezna vprašanja). Pošten kazenski postopek je mogoč le, če sta tako sodnik kot tudi izvedenec nepristranska. Izvedenec ni pomočnik stranke, temveč pomočnik sodišča pri iskanju resnice. Od izvedenca se ne zahteva samo strokovnost, temveč tudi objektivnost in nepristranskost – načelo nepristranskosti in neodvisnosti sodišča velja prav tako tudi za izvedence. Zato vsak dvom o izvedenčevi nepristranskosti vzbudi tudi dvom o nepristranskosti sodišča ter hkrati ogrozi enakost orožij strank.
Katarina Kogej
Akademija ob 30-letnici delovnega in socialnega sodstva
Akademija ob 30-letnici delovnega in socialnega sodstva je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani potekala 22. maja 2024. Ob tej priložnosti je po slavnostnih nagovorih dr. Ulrich Becker, direktor Inštituta Maxa Plancka za socialno pravo in socialno politiko, prikazal razvoj delovnih in socialnih sodišč v Nemčiji ter njihovih pristojnosti. Poudaril je posebnosti postopka, kot so porotno sojenje, posebne določbe o stroških ter poudarjeno načelo prijaznosti do tožnika v socialnih sporih. Dogodek se je nadaljeval z okroglo mizo na temo Sodno varstvo delovnih in socialnih pravic – quo vadis?, v sklopu katere se je pod vodstvom dr. Grege Strbana odvila živahna razprava o aktualnih izzivih tako na področju materialnega kot tudi procesnega delovnega prava ter prava socialne varnosti. Razpravljavci so prikazali, da vprašanja delovnih in socialnih pravic presegajo okvir slovenskega rednega sodstva, razpravljali pa so tudi o novih načinih organiziranja dela in s tem povezanim vprašanjem opredelitve delavca, delodajalca in ekonomsko odvisne osebe. V odzivu na komentarje občinstva je bil poudarjen pomen posebnega postopka v delovnih in socialnih sporih za učinkovito uresničevanje obeh sklopov pravic.
Oskar Škulj, Kaja Mele
Številna vprašanja kreditov v švicarskih frankih ostajajo odprta
Prispevek je poročilo s strokovnega srečanja XXII. Dnevi civilnega in gospodarskega prava, ki je v organizaciji Inštituta za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti in Pravne fakultete Univerze v Ljubljani potekalo 18. in 19. aprila 2024 v Portorožu. Dogodek je bil razdeljen na štiri sekcije: civilnopravni vidiki kibernetske varnosti, vzajemno neizpolnjene pogodbe, vloga umetne inteligence v organih vodenja in nadzora ter sodna praksa v sodni praksi. Osrednja pozornost prispevka je namenjena sekciji o sodni praksi, govora pa je predvsem o aktualni temi kreditov v švicarskih frankih in dolžnostim banke v zvezi z njimi. Predavanja, predvsem pa vneta razprava po njih, so jasno pokazala, da so številna vprašanja v zvezi s sodno presojo v zadevah kreditov v švicarskih frankih še odprta. Med drugimi tudi bistveno vprašanje o retro- aktivnosti sodne prakse.
Asta Gerjevič Debevec, Ines Muzaferović, Rok Vidmar
Študenti Pravne fakultete Univerze v Ljubljani vnovič prvaki na tekmovanju CEEMC iz prava EU
Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani je že tretjič zapored dosegla najboljši rezultat na tekmovanju Central and Eastern Europe Moot Competition (CE- EMC). Ekipa je po skrbni, natančni in predani analizi primerov s Sodišča EU pripravila pisne navedbe za tožnico in tožence. Po oddaji pisnih memorandumov se je ekipa trdno pripravljala na ustni del tekmovanja, ki je letos potekal v Pragi. Med 16 ekipami je ljubljanska ekipa CEEMC vnovič ubranila naslov prvakov tekmovanja, ki je letos temeljilo na predhodnih vprašanjih v povezavi z načelom pravne države, sodniško neodvisnostjo in nepristranskostjo ter več aktualnih problematik znotraj prava intelektualne lastnine. Ekipa s tem uspehom ni izkazala le poglobljenega znanja prava EU, temveč tudi predanost delu, iznajdljivost in predvsem ekipni duh.