Portal TFL
Revija Pravnik je leta 1946 (kot 1. letnik) začela izhajati kot revija Ljudski pravnik, ki se je leta 1953 preimenovala v Pravnik; od 1. januarja 1965, po združitvi z revijo Javna uprava, izhaja Pravnik kot revija za pravno teorijo in prakso, maja 2015 pa je postala tudi naslednik revije Slovenian Law Review, ki jo je Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani izdajala od leta 2004.
Dostop do revije in arhiva od leta 2015 dalje je za vse naročnike paketov LEX in TAX-FIN-LEX brezplačen. Več o naročniških paketih >>
Strokovna revija
Zveza društev pravnikov Slovenije, v sodelovanju s Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani
dr. Dragica Wedam Lukić
Boštjan Koritnik
Dean Zagorac
dr. Matej Accetto, dr. Mitja Deisinger, Hinko Jenull, dr. Miha Juhart, dr. Erik Kerševan, Boštjan Koritnik, dr. Janez Kranjc, dr. Marijan Pavčnik, dr. Konrad Plauštajner, dr. Saša Prelič,
Mojca Seliškar Toš, dr. Darja Senčur Peček, dr. Alenka Šelih, dr. Mirjam Škrk, dr. Verica Trstenjak, dr. Lojze Ude, dr. Dragica Wedam Lukić
dr. Mihajlo Dika, dr. Katja Franko-Aas, dr. Tatjana Machalová, dr. Miomir Ma- tulović, dr. Ivan Padjen, dr. Joseph (Jože) Straus, dr. Jernej Sekolec, dr. Slobodan Perović, dr. Davor Krapac
Želite dostop do člankov revije?
Brezplačna registracija
Romana Rakovec, Boštjan Koritnik
Zakaj potrebujemo trajno rešitev za nabavo zdravil mimo postopkov po Zakonu o javnem naročanju (ZJN-3)
Do 30. avgusta 2024 so bile v javni obravnavi spremembe in dopolnitve Zakona o lekarniški dejavnosti (ZLD). Stroka, tj. Lekarniška zbornica Slovenije (LZS) in večina tistih, ki se ukvarjajo z oskrbo prebivalstva z zdravili, pozdravlja večino napovedanih sprememb, ki so rezultat večletnih prizadevanj za zagotavljanje nemotene preskrbe s kakovostnimi zdravili, zmanjšanje težav pri organiziranju neprekinjene preskrbe z zdravili ter dostopnost zdravil in lekarniških storitev za uporabnike. V luči splošnega pomanjkanja zdravil in majhnosti slovenskega trga je treba pri tem opozoriti zlasti na pomen predlaganega 14.a člena novele ZLD, ki bi trajno ukinila zavezo javnih lekarniških zavodov, da zdravila (in tudi drugo nadaljnji prodaji namenjeno blago) ne nabavljajo več po v skladu z ZJN-3. Predlog sprememb ZLD s strani Ministrstva za zdravje je vsekakor potrditev, da je treba ustrezno urediti nabavo zdravil v javnih lekarniških zavodih. Sledil je osnovnemu namenu izvajanja lekarniške dejavnosti, tj. pacientom zagotoviti kakovostna zdravila in to, da prejme posamezni pacient pravo zdravilo pravočasno.
Katja Štemberger Brizani
Pravni vidiki odvzema volkov iz narave z odstrelom zaradi preprečevanja resne škode
Prispevek obravnava pravne vidike odvzema volkov iz narave z odstrelom zaradi preprečevanja resne škode s poudarkom na (novejši) praksi Sodišča EU v zvezi s pogoji za odstrel volkov. Na podlagi teh izhodišč je napravljena analiza treh izbranih (nedavnih) odločitev Ministrstva za naravne vire in prostor glede odstrela volkov, ob sočasnem upoštevanju Smernic za dokazovanje pogojev za odvzem volka iz narave z odstrelom in s ciljem ugotoviti, ali se je upravna praksa od zadnjih relevantnih odločitev Upravnega in Ustavnega sodišča RS spremenila oziroma izboljšala. Preučuje pa tudi nekatere druge pravne dileme veljavne ureditve odstrela volkov v Uredbi o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah, kot sta skladnost te ureditve z načelom zakonitosti in primernost sprejema ukrepa odvzema volkov iz narave z odstrelom s podzakonskim predpisom – odlokom vlade.
Miha Šepec
Ali lahko civilno sodišče v nekazenskem postopku odloča o kazenski odgovornosti?
Novejša sodna praksa je sprejela stališče, da domneva nedolžnosti po 27. členu Ustave RS pravdnemu sodišču načeloma preprečuje, da bi samostojno odločalo o obstoju kaznivega dejanja kot o predhodnem vprašanju, če kazenski postopek še ni bil pravnomočno končan. Ob tem pa vendarle dopušča izjemo: pravdno sodišče sme samo odločati o obstoju kaznivega dejanja kot o predhodnem vprašanju, kadar je očitno, da kazenskega postopka sploh ne more biti. Dodatni argumenti, ki zaostrujejo možnosti odločanja o kaznivem dejanju kot predhodnem vprašanju, temeljijo na predpostavki, da civilna pravda nikoli ne sme temeljiti na ugotovljenem predhodnem vprašanju o kazenski odgovornosti posameznika, ki ni imel možnosti adversarnega kazenskega postopka z vsemi pravnimi garancijami in zagotovljenimi pravicami, ki mu jih nudita ustava in zakon v kazenskem postopku.
Saša Prelič
Knjigovodska vrednost kot ocenjena vrednost poslovnega deleža pri izključitvi družbenika iz družbe z omejeno odgovornostjo
Družbena pogodba, ki določa možnost pogodbene izključitve družbenikov, mora določati pogoje, postopek in posledice izključitve. Pri določanju posledic izključitve mora določati tudi merila za ugotavljanje primernosti denarne protivrednosti (odpravnine), do katere naj bi bil upravičen izključeni družbenik, čigar poslovni delež bo zaradi izključitve prenehal. Pri tem lahko družbena pogodba odpravnino določi na temelju različnih kriterijev in meril, vsekakor pa jo, še zlasti če upoštevamo jasna stališča v primerjalnem pravu ter genezo zakonske ureditve, sme opreti na merljive podatke, med drugim torej tudi na knjigovodsko vrednost poslovnega deleža v določenem trenutku. Določba šestega odstavka 502. člena ZGD-1, ki predvideva »ocenjeno vrednost«, zato ni prisilna na način, da bi kogentno predpisovala obvezno izvedbo zunanje cenitve s pomočjo zunanjih neodvisnih cenilcev ali prednostno uporabo posamezne metode vrednotenja pred drugo, saj pojmu »ocenjene vrednosti« ustreza tudi vrednost poslovnega deleža, kot jo v okviru avtonomije pri urejanju razmerij z družbeno pogodbo kot primerno ocenijo sami družbeniki, v okviru splošnih omejitev obligacijskega prava. Pojmu »ocenjene vrednosti« ustreza torej tudi vrednost, ki se opira na knjigovodske podatke o razmerju med (celotnim) kapitalom in osnovnim(i) vložkom(i) izključenega družbenika.
Andrej Abramov
Kibernetska varnost v Republiki Sloveniji – previdnosti ni nikoli preveč
Pomen kibernetske varnosti postaja vse bolj ključen v različnih sektorjih – od velikih korporacij in finančne industrije do malih podjetij in vladnih institucij. Z naraščajočo digitalizacijo in povečevanjem količine občutljivih podatkov, ki se prenašajo in shranjujejo, je potreba po učinkovitih kibernetskih varnostnih ukrepih čedalje izrazitejša. Kljub naraščajočemu zanimanju in povpraševanju pa je na trgu še vedno precejšnja zmeda glede pravilnih pristopov in rešitev. Podjetja in organizacije se pogosto soočajo z izzivi pri izbiri ustreznih tehnologij, uvedbi varnostnih strategij in usklajevanju z zakonodajnimi zahtevami. Avtor v prispevku predstavi pomen in normativni okvir kibernetske varnosti ter najpomembnejše vidike in trende, ki jih je treba upoštevati pri ravnanju s podatki. Napovedi za prihodnja leta sicer kažejo, da bodo priljubljeni operacijski sistemi, kot je macOS, postali ranljivejši, kibernetski kriminalci pa bodo še naprej uporabljali umetno inteligenco za ustvarjanje naprednih napadov. Zato je potreben celovit pristop k zaščiti in povečanju varnosti, vključno z dvigom ozaveščenosti zaposlenih, uvajanjem naprednih tehnologij ter razvojem jasnih politik in protokolov.
Boštjan Koritnik
Revija Pravnik – nekoč in danes
Revija Pravnik je najstarejša slovenska strokovna oziroma znanstvena revija, saj segajo njeni začetki v leto 1862, ko je prvič izšel Slovenski pravnik (tedaj je bil izdajatelj dr. J. R. Razlag). S prekinitvami je Slovenski pravnik izhajal do leta 1888, ko je izdajatelj postalo društvo Pravnik. Zveza društev pravnikov Slovenije je vnovič oživela revijo po prekinitvi zaradi druge svetovne vojne, od l. januarja 1965 pa izhaja kot Pravnik – revija za pravno teorijo in prakso. Leta 2016 se je kot sozaložnik pridružila Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, odgovorna urednica revije pa je vse od leta 2008 zaslužna profesorica na Univerzi v Ljubljani dr. Dragica Wedam Lukić. Revija je vpisana v več mednarodnih bibliografskih baz, njeno izdajanje pa sofinancira tudi Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS).
Tina Lihteneker, Lea Zahrastnik
Odprta vprašanja disciplinskih postopkov v športu
Ekipa Pravne fakultete Univerze v Ljubljani se je letos udeležila mednarodnega tekmovanja Sports Law Arbitration Moot, na katerem se je uvrstila med štiri najboljše ekipe. Tekmovalci so se na tekmovanju soočili z dvema fiktivnima primeroma s področja športnega prava. Prvi primer je obravnaval problematiko dopinga v nogometu, kjer sta bili ključni vprašanji, kdaj je dosežen dokazni standard balance ob probabilites in ali je športniku uspelo svojo zgodbo predstaviti dovolj prepričljivo, da se je ta panelu CAS zdela bolj verjetna kot ne. Drugi fiktivni primer se je osredotočal na disciplinske postopke v konjeništvu. Odprl je številne pravne probleme, med drugim tudi vprašanje (pre) velike abstraktnosti norm mednarodnih športnih zvez in njihove posledice. Odprlo se je tudi vprašanje presoje sorazmernosti sankcije in kako to presojati, če ni primerljivih preteklih primerov. Poleg tega pa se je primer dotaknil tudi morebitne kršitve 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah.
Marko Balažic
Otrok kot žrtev kaznivih ravnanj
Delo Otrok kot žrtev kaznivih ravnanj je znanstvena monografija, ki jo tvori devet prispevkov različnih avtorjev. Dr. Vasilka Sancin predstavi mednarodnopravni normativni okvir glede otrok v oboroženih spopadih in prakso mednarodnih sodišč. Dr. Laura Guercio z namenom rehabilitacije in reintegracije otrok po udeležbi v oboroženem spopadu predlaga ustanovitev globalne mednarodne institucije. Ana Samobor opiše mednarodnopravno ureditev pravic otrok – beguncev in se kritično opredeli do rešitev, zavzetih v Paktu o migracijah in mednarodni zaščiti. Dr. Mojca Mihelj Plesničar in Gal Luka Prestor predstavita empirično študijo značilnosti storilcev in žrtev v zvezi s kaznivimi dejanji spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let po prvem, tretjem in četrtem odstavku 173. člena Kazenskega zakonika (KZ-1). Dr. Katja Filipčič in dr. Eva Bertok z viktimološkega in pravnega vidika obravnavata izpostavljenost otrok intimnopartnerskemu nasilju. Dr. Eva Bertok opiše značilnosti medvrstniškega nasilja. Dr. Lora Briški opredeli položaj mladoletnega oškodovanca v kazenskem postopku in s tem povezane posebnosti. Dr. Mateja Končina Peternel predstavi ukrepe za varstvo otrokove koristi v civilnem pravu. Dr. Jasmina Arnež na podlagi značilnosti mladoletnih storilcev, ki so jih obravnavala tožilstva in sodišča, oceni ustreznost kazenskopravnega odziva in poda predloge za izboljšavo. Glede na raznoliko tematiko in poglobljene prispevke, je delo dragocen doprinos k razumevanju te problematike.
Marko Pavliha
Dr. Marko Ilešič (1947–2024)
Besedilo je pripravljeno na podlagi govora avtorja na žalni seji v spomin dr. Marka Ilešiča, ki sta jo 28. junija 2024 na Pravni fakulteti v Ljubljani organizirali Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani in Zveza društev pravnikov Slovenije. Večinoma temelji na predgovoru k zborniku Izzivi prava v življenjski resničnosti – Challenges of Law in Life Reality: Liber amicorum Marko Ilešič (Pravna fakulteta, Ljubljana 2017), ki so ga uredili Marko Pavliha, Ada Polajnar-Pavčnik, Boštjan Koritnik in Darja Ilešič Čokl. V knjigo je uvrščenih 46 sijajnih znanstvenih, strokovnih in esejističnih sestavkov, ki so jih pripravili najrazličnejši Ilešičevi prijatelji, nekdanji in tedanji sodelavci. Dr. Marko Ilešič, rojen leta 1947, je bil izjemen pravnik, Človek z veliko začetnico, poliglot, ljubitelj športa, predvsem nogometa, največji pečat pa je verjetno v kariernem smislu pustil kot sodnik Sodišča Evropske unije, in sicer vse od leta 2004 do prerane smrti. Avtor v nekrologu oriše nekatere karierne dosežke dr. Marka Ilešiča, pa tudi njegov ugled med kolegi v pravu in športu ter širše, poseben poudarek pa nameni tudi osebnostnim lastnostim pokojnega dr. Marka Ilešiča, zaradi katerih je bil zelo priljubljen in zaželen sogovornik, sodelavec in prijatelj.
Miha Juhart
Našemu Marku v spomin ...
Besedilo je pripravljeno na podlagi nagovora, ki ga je imel predsednik Zveze društev pravnikov Slovenije dr. Miha Juhart na žalni seji za dr. Marka Ilešiča, ki sta jo organizirali Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani in Zveza društev pravnikov Slovenije na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani 28. junija 2024. Dr. Marko Ilešič, rojen leta 1947, je bil izjemen pravnik, Človek z veliko začetnico, poliglot, ljubitelj športa, predvsem nogometa, največji pečat pa je verjetno v kariernem smislu pustil kot sodnik Sodišča Evropske unije, in sicer vse od leta 2004 do prerane smrti. Avtor v nekrologu oriše nekatere karierne dosežke dr. Marka Ilešiča, pa tudi njegov ugled med kolegi v pravu in športu ter širše. Kot ugotavlja, bomo dr. Marka Ilešiča mnogi močno pogrešali.
Miro Prek
Pošteno živeti, nikomur škodovati, vsakomur dati, kar mu gre
V poslovilnem govoru avtor počasti spomin profesorja, sodnika in osebnosti Marka Ilešiča. Marko Ilešič se je rodil leta 1947, prerano pa nas je zapustil junija 2024, v funkciji sodnika Sodišča EU: bil je prvi slovenski sodnik na Sodišču EU, poslovil se je ob dvajseti obletnici članstva Slovenije v EU. Sodnik Ilešič je bil med številnimi odličnimi pravniki najbrž največji resnični in neomajni zaljubljenec v pravo EU: vse življenje je bil zagledan v pravo nasploh, pravo EU pa je postalo njegova pozna ljubezen, ki je kot zrela ljubezen toliko večja in globlja. Docela se je prepustil poslanstvu sodnika Sodišča EU: njegovo skoraj otroško neskaljeno navdušenje nad problemi, ki jih je reševal pri svojem (ne) vsakdanjem sodniškem delu, je bilo osupljivo, vzbujalo je (straho)spoštovanje in je bilo velika spodbuda za vse tiste, ki smo ga imeli veselje in čast srečevati. Opis njegovih poklicne in življenjske poti temelji na Ulpijanovih pravnih vodilih: iuris praecepta sunt haec: honeste vivere, alterum non laedere, suum cuique tribuere (lat. »Pošteno živeti, nikomur škodovati, vsakomur dati, kar mu gre«), ki najbolje povzamejo Markov odnos do življenja in drugih ljudi.
Vasilka Sancin
Zasl. prof. dr. Borut Bohte (1932–2024)
Zasl. prof. dr. Borut Bohte (1932–2024) je bil dolgoletni predstojnik Katedre za mednarodno pravo ter Inštituta za mednarodno pravo in mednarodne odnose Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, predvsem pa odličen pedagog, ki je mnoge mlade spodbudil, da se karierno posvetijo mednarodnemu pravu, ter številne skrbno vodil na tej poti. S svojimi deli je pustil neizbrisen pečat v slovenskem pravnem prostoru in onkraj njegovih meja. Bil je tudi izjemen mentor številnim generacijam pravnikov in diplomatov. Njegovo strokovno in znastveno delo v času dveh držav, nekdanje Jugoslavije ter samostojne Slovenije, ter na mednarodnem prizorišču, predvsem v okviru OZN, ga uvršča med velikane mednarodnega prava našega pravnega prostora.