Portal TFL
Revija Pravnik je leta 1946 (kot 1. letnik) začela izhajati kot revija Ljudski pravnik, ki se je leta 1953 preimenovala v Pravnik; od 1. januarja 1965, po združitvi z revijo Javna uprava, izhaja Pravnik kot revija za pravno teorijo in prakso, maja 2015 pa je postala tudi naslednik revije Slovenian Law Review, ki jo je Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani izdajala od leta 2004.
Dostop do revije in arhiva od leta 2015 dalje je za vse naročnike paketov LEX in TAX-FIN-LEX brezplačen. Več o naročniških paketih >>
Strokovna revija
Zveza društev pravnikov Slovenije, v sodelovanju s Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani
dr. Dragica Wedam Lukić
Boštjan Koritnik
Dean Zagorac
dr. Matej Accetto, dr. Mitja Deisinger, Hinko Jenull, dr. Miha Juhart, dr. Erik Kerševan, Boštjan Koritnik, dr. Janez Kranjc, dr. Marijan Pavčnik, dr. Konrad Plauštajner, dr. Saša Prelič,
Mojca Seliškar Toš, dr. Darja Senčur Peček, dr. Alenka Šelih, dr. Mirjam Škrk, dr. Verica Trstenjak, dr. Lojze Ude, dr. Dragica Wedam Lukić
dr. Mihajlo Dika, dr. Katja Franko-Aas, dr. Tatjana Machalová, dr. Miomir Ma- tulović, dr. Ivan Padjen, dr. Joseph (Jože) Straus, dr. Jernej Sekolec, dr. Slobodan Perović, dr. Davor Krapac
Želite dostop do člankov revije?
Brezplačna registracija
Vasilka Sancin
Pomen prava pri soočanju s trojno planetarno krizo
Pravo je nujno za spopadanje s trojno planetarno krizo, ki se nanaša na tri medsebojno povezane izzive, ki ogrožajo življenje na našem planetu: podnebne spremembe, onesnaževanje okolja in izgubo biotske raznovrstnosti. Mednarodna skupnost ne izkazuje ustreznega napredka pri izpolnjevanju sprejetih mednarodnih zavez. Nujno je, da se pravne zaveze v praksi tudi uresničujejo in pravne obveznosti ustrezno razlagajo. Trenutno teče več mednarodnih procesov, ki bodo lahko ponudili nekatere odgovore glede zahtevanega ravnanja v prihodnje. Države bi morale v potrebne aktivnosti primerno vključevati tudi pravno stroko. Slednja pa mora biti ustrezno izobražena in usposobljena. Pomemben je celosten pristop, ki je sposoben tudi učinkovitega sodelovanja med različnimi strokami.
Jaka Cepec, Maja Lajevec
Položaj preživninskih terjatev otrok v izvršbi in v osebnem stečaju
Avtorja obravnavata položaj preživninskih terjatev v razmerju do terjatev drugih upnikov, in sicer v izvršbi ter v postopku osebnega stečaja. Njuna analiza zajema dve pomembni vprašanji: (1.) kakšen je ustavno dopusten relativen položaj preživninskih upnikov v primerjavi s preostalimi upniki ter pomembneje (2.) koliko so različna pravna pravila pri poplačilu preživninskih terjatev v izvršilnih in stečajnih postopkih ustavno dopustna in pravno-ekonomsko logična. Izhodišče njunega prispevka sta dve odločbi Ustavnega sodišča RS, in sicer odločba U-I-47/15 z dne 24. septembra 2015, v kateri je Ustavno sodišče poseglo v ureditev, ki je dopuščala, da se v postopku izvršbe iz kupnine za prodano nepremičnino prednostno poplačajo tudi tiste preživnine, ki so zapadle prej kot eno leto pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, in odločba U-I-21/16-14 z dne 5. decembra 2018, s katero je Ustavno sodišče odločilo, da različna obravnava položaja otroka kot prednostnega preživninskega upravičenca v izvršbi in osebnem stečaju takrat, kadar se poplačuje zapadla in neplačana preživnina iz kupnine za prodano dolžnikovo nepremičnino, ni neustavna. Avtorja zastopata stališče, da za različen položaj terjatev preživninskih upravičencev – otrok ni nobenega pravnega ali pravno-ekonomskega razloga in da tako razlikovanje kaže na nesistemski pristop pri urejanju dveh zelo sorodnih postopkov prisilnega poplačila terjatev iz naslova neplačane zakonite preživnine, pri skupini upnikov – otrok, ki jim Ustava jamči posebno pravno varstvo, kadar se dolg poplačuje iz dolžnikove nepremičnine. Avtorja hkrati tudi menita, da je argumentacija Ustavnega sodišča v zadevi U-I-21/16-14, ki je bila na Ustavnem sodišču sprejeta celo soglasno, šibka in temelji na napačni logični premisi, hkrati pa nasprotuje spoznanjem teorije insolvenčnega prava zadnjih 50 let.
Maša Kočivnik, Miha Šepec
Rok za ponovno sojenje v kazenskem postopku po razveljavljeni pravnomočni sodbi
Zastaranje kazenskega pregona je eden temeljnih postulatov sodobne pravne države. Po določenem času kaznivih dejanj preprosto ni več smiselno preganjati. V navezi z zastaranjem pa se pojavlja tudi vprašanje roka, ki ga država postavi za ponovno sojenje oziroma dokončanje kazenskega postopka, kadar Vrhovno sodišče po vložitvi izrednega pravnega sredstva razveljavi pravnomočno obsodilno sodbo ali je slednja razveljavljena po vložitvi ustavne pritožbe oziroma po vložitvi zahteve za varstvo zakonitosti, ko Evropsko sodišče za človekove pravice ugotovi kršitev Evropske konvencije o človekovih pravicah. Tukaj se postavljajo številne dileme. Ali zastaralni roki za temeljno kaznivo dejanje v tem postopku še vedno veljajo? Če ne, ali potem država določi nov zastaralni rok, v katerem mora sodišče končati ta ponovljeni postopek? In če ga določi, ali je to sploh zastaralni rok ali je to povsem neki drugi rok, ki nima lastnosti zastaranja? Avtorja preučita navedene dileme, pri čemer poudarita naravo tega roka, kjer gre po vsebini lahko le za zastaralni rok. Hkrati menita, da država predmetni rok lahko uporabi le enkrat. Če bi država ta rok lahko uporabila večkrat – torej za več ponovitvenih sojenj, potem pravne varnosti ni, saj posameznik nikoli ne bo rešen negotovosti posegov v njegove človekove pravice.
Thomas Allan Heller
Brezdomstvo v ZDA. Zakaj je sodba Vrhovnega sodišča ZDA v zadevi City of Grants proti Johnsonu, ki dopušča kriminalizacijo brezdomstva, tako kruta in protiproduktivna
Brezdomstvo je resen problem po vsem svetu. Nekoč dokaj redek, je zdaj pereč problem v Združenih državah Amerike, kjer je število brezdomcev leta 2023 doseglo rekordno raven, zlasti v več zahodnih zveznih državah, vključno s Kalifornijo in Oregonom. Temeljne vzroke je mogoče iskati predvsem v težavah z duševnim zdravjem, odvisnostih, nizkih dohodkih in zlasti pomanjkanju cenovno dostopnih stanovanj. Moški so pogosteje brezdomci kot ženske. Ljudje ameriškega indijanskega, aljaškega domorodnega ali domorodnega porekla ter ljudje temnopoltega, afroameriškega ali afriškega porekla prav tako doživljajo višje stopnje brezdomstva kot celotno prebivalstvo. Prebivalci skupnosti, kjer je brezdomstvo naraslo, so politike pozvali, naj sprejmejo ukrepe za zajezitev problema. Da bi zmanjšala število taborišč ali šotorskih mest in da bi pomirila svoje volilne volivce, so mesta sprejela uredbe, ki omogočajo civilne in kazenske sankcije za tiste, ki spijo zunaj. Ti zakoni so bili izpodbijani na sodiščih, zlasti na pacifiškem severozahodu. Brezdomci so naleteli na naklonjenost sodnikov zveznega prizivnega sodišča devetega okrožja, ki je v več primerih razsodilo, da odloki proti taborjenju kršijo klavzulo o krutih in nenavadnih kaznih osmega amandmaja ustave ZDA. Ob koncu mandata leta 2024 je konservativni blok vrhovnega sodišča Združenih držav razveljavil sodbo sodišča devetega okrožja v zadevi City of Grants Pass proti Johnsonu in s tem dopustil veljavnost teh odlokov. Avtor meni, tako kot nasprotniki v tem primeru, da je kaznovanje brezdomcev kontraproduktivno in da je boljša, cenejša in sočutnejša dolgoročna rešitev, da mesta primarno sprejmejo stanovanjske politike, primerljive tistim na Finskem in v drugih evropskih državah.
Jasna Murgel
Volilna pravica oseb z invalidnostjo v slovenskem pravnem redu – gre za vprašanje enakega obravnavanja
V Sloveniji je zagotovljena pravica do enakega obravnavanja kot temeljna, ustavno priznana človekova pravica. Načelna prepoved diskriminacije velja tudi za osebe z invalidnostjo in je skladna s Konvencijo o pravicah oseb z invalidnostjo (MKPI), katere pogodbenica je Slovenija. Konvencija Slovenijo zavezuje, da osebam z invalidnostjo zagotovi tudi pravico do sodelovanja v političnem in javnem življenju, vključno z aktivno in pasivno volilno pravico. S spremembo Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ) iz leta 2024 je Slovenija uzakonila enako volilno pravico za osebe z invalidnostjo. Do te spremembe je ZVDZ omogočal odvzem volilne pravice tem osebam, čeprav Ustava Republike Slovenije v 43. členu določa, da je volilna pravica splošna in enaka, in ne vsebuje določb, ki bi napotovale na zakonsko ureditev omejitve ali odvzema volilne pravice. Eden poglavitnih argumentov, ki govorijo v korist odpravi odvzema volilne pravice osebam z invalidnostjo, je, da je – ker je tudi Evropska unija zavezana spoštovati MKPI – nujno tudi Listino EU o temeljnih pravicah in Pogodbo o delovanju Evropske unije razlagati skladno z MKPI tako, da odvzem volilne pravice pomeni neposredno diskriminacijo. Na to opozarja tudi Agencija EU za temeljne pravice. Možnost odvzema volilne pravice osebam z invalidnostjo so odpravile številne članice EU. Prispevek zajema poglobljeno analizo argumentov, utemeljeno na slovenskem pravu, pravu EU in mednarodnem pravu, ki govorijo v korist in proti odpravi odvzema volilne pravice osebam z invalidnostjo po veljavnem slovenskem pravu.
Jože Kristan
Kreditna pogodba v švicarskih frankih – namesto razpleta, zapleti
Avtor se kritično opredeljuje do vsebina revizijske odločbe Vrhovnega sodišča RS, tj. sodbe in sklepa II Ips 54/2003 z dne 20. septembra 2023, v enem od številnih sporov v zvezi s pogodbami o dolgoročnih deviznih kreditih v švicarskih frankih. Zatrjuje, da sodišču ni uspelo razviti instrumentarija za poenotenje sodne prakse, temveč se še nadalje zapleta v redefinicije procesnih in materialnih načel in standardov ter v neobrazložene in neutemeljene nedefinirane pojme. Namesto da bi revizijsko sodišče jasno in razumljivo odgovorilo na temeljna vprašanja prakse: ali – in če, v kakšnem obsegu in časovnem okviru – se uporabljajo v sporih pred slovenskimi sodišči pravna pravila, načela in standardi iz direktiv in sodne prakse Sodišča EU; na katera vprašanja pogodbenega formularnega prava ali splošnih pogojev poslovanja je treba v sodnih postopkih odgovoriti, da bi lahko šteli, da je banka opravila svojo pojasnilno dolžnost, itd. Ključno in predvsem pa bi se Vrhovno sodišče RS moralo zavedati, da so bile vse kreditne pogodbe sklenjene ob spoštovanju tedaj veljavnega Zakona o potrošniških kreditih (ZPotK), za katerega zdaj to isto sodišče pravi, da ga ne bo uporabilo, ker je za potrošnike ugodnejša njihova nova razlaga Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot), ki ga v času sklepanja pogodb še ni bilo. Vse torej kaže, da se dogaja retroaktivnost uporabe prava – sklepanje pogodb je potekalo ob popolnem sledenju ZPotK, ki pa ga Vrhovno sodišče RS zdaj de facto razveljavlja za nazaj. Retroaktivnost pa je prepovedana tudi v pravu EU.
Boštjan Koritnik
Volilna skupščina Zveze društev pravnikov Slovenije
Zadnji delovni dan novembra je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani potekala volilna skupščina Zveze društev pravnikov Slovenije (ZDPS). Začela se je z nagovorom aktualnega predsednika ZDPS dr. Mihe Juharta, nadaljevala pa s ključnim delom vsake skupščine, tj. preverbo sklepčnosti. V skladu s statutom je morala biti prisotna več kot polovica članov, ZDPS pa ima trenutno 24 aktivnih članov – društev pravnikov, tako splošnih kot tudi »specializiranih«. Prisotnih je bilo 14 od možnih 24 delegatov, s čimer je bila ugotovljena sklepčnost skupščine. Volitve so bile tako uspešno izvedene, novi-stari predsednik je dr. Miha Juhart, za novo podpredsednico je bila imenovana Branka Neffat, novi-stari generalni sekretar je Boštjan Koritnik, za novega zakladnika je bil imenovan mag. Uroš Škufca, za nova člana izvršilnega odbora Velibor Dujaković in dr. Vesna Bergant Rakočević (poleg že tudi prej Bojane Kmetec Rošic, dr. Petre Ferk, Ajasa Midžana, Jerneja Kuzmiča in Aleksandra Cmoka), nadzorni odbor pa ostaja v enaki zasedbi.
Boštjan Koritnik
Volilna skupščina Zveze društev za gospodarsko pravo Slovenije
S 15. decembrom 2024 je po štirih letih delovanja mandat potekel vodstvu druge od dveh pravniških zvez, tj. Zveze društev za gospodarsko pravo Slovenije (ZDGPS), v začetku decembra pa je v skladu s tem potekala njena volilna skupščina. Na lastno željo sta se z vodilnih mest poslovila predsednica dr. Etelka Korpič Horvat in podpredsednika dr. Darja Senčur Peček in Franci Gerbec, skupščina pa je na ta dva položaja izvolila profesorico s Pravne fakultete Univerze v Mariboru dr. Vesno Rijavec za predsednico, Branko Neffat vnovič, Klemna Drnovška in dr. Tomaža Keresteša pa na novo za podpredsednike ZDGPS. Maja Ekart ostaja glavni tajnik ZDGPS, Boštjan Koritnik pa blagajnik. Najbolj spremenjen pa je bil nadzorni odbor: namesto dr. Marijana Kocbeka, Branke Štanc in mag. Domna Bizjaka so novi nadzorniki dr. Darja Senčur Peček kot predsednica ter Maja Mihelič in Srečko Berk kot člana nadzornega odbora.
Franci Rupret
Srečanje pravnikov v Kranjski Gori
Športno društvo Pravnik je med 6. in 8. decembrom 2024 organiziralo tradicionalno športno-družabno srečanje s pravniki z Reke, ki vsakoletno dvakrat poteka vse od leta 1985. Srečanja v Kranjski gori se je letos udeležilo približno 90 oseb. Program je bil napolnjen s številnimi dogodki, seveda s poudarkom na športnih aktivnostih. Tekmovali smo v tenisu, odbojki, košarki (trojke), namiznem tenisu in malem nogometu. Reška ekipa je bila letos uspešnejša, saj je zmagala v več disciplinah kot pa gostitelji, ki so imeli svoje adute le v odbojki in namiznem tenisu (moški). Vsi udeleženci se že veselijo naslednjega, jubilejnega srečanja na Lošinju junija 2025.
Boštjan Koritnik
Izjemno uspešna Pandina dobrodelna dražba – 14.060 evrov za Pediatrično kliniko
Društvo študentov prava Ljubljana (Pravna Panda) je sredi decembra 2024 praznovalo svojo desetletnico, osrednji del praznovanja – poleg velike torte – pa je bil v znamenju dobrodelnosti. Na Ljubljanskem gradu so namreč – skupaj z Litteralis, Inštitutom za ustavno pravo in Društvom za športno pravo – organizirali dobrodelno dražbo, tudi z neposrednim prenosom prek družabne- ga omrežja Facebook, zbrana sredstva pa so namenili kliničnemu oddelku za neonatologijo Pediatrične klinike v Ljubljani. Ta skrbi za novorojenčke, stare do 30 dni, že v naprej pa se je vodstvo klinike odločilo, da bo zbrana sredstva porabilo za nakup infuzijskih črpalk, ki jih otroci nujno potrebujejo za aplikacijo zdravil in terapij. Na dražbi so zbrali kar 14.060 evrov, kar več kot zadošča za načrtovani nakup šestih takih črpalk.