Navigacija
Portal TFL

Zbornik znanstvenih razprav - letnik 2020

Zbornik znanstvenih razprav

Zbornik znanstvenih razprav je revija Pravne fakultete v Ljubljani, ki z občasnimi prekinitvami izhaja že vse od leta 1921. Zbirka obsega arhiv od leta 2008 dalje. Izhaja 1 x letno.

Strokovna revija
Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani
dr. Primož Gorkič
dr. Bojan Bugarič, dr. Aleš Galič, dr. Katja Škrubej, dr. Luka Tičar
dr. Tilen Štajnpihler Božič
dr. Janko Ferk (Univerza v Celovcu, Deželno sodišče v Celovcu), dr. Katja Franko Aas (Pravna fakulteta Univerze v Oslu), dr. Velinka Grozdanić (Pravna fakulteta Univerze na Reki), dr. Tatjana Josipović (Pravna fakulteta Univerze v Zagrebu), dr. Claudia Rudolf (Inštitut za pravo Evropske unije, mednarodno pravo in primerjalno pravo, Pravna fakulteta Univerze na Dunaju), dr. dres. h. c. Joseph Straus (Inštitut Maxa Plancka za inovacije in konkurenco)

Želite dostop do člankov revije?

Brezplačna registracija
Kristina Čufar

Kristina Čufar

Pravna epistemologija (v časih) razkroja

Pravna onto-epistemologija je nerazločljiva od kontekstov, v katerih vznikajo pravni pojavi. Čeprav naša družba, kot mnoge pred njo, živi v pričakovanju apokalipse in krize, jo zaznamuje neusmiljena zapoved optimizma. Ta paradoks se kristalizira v zahtevi po produkciji rešitev za nerešljive, skrivnostne zagonetke, hkrati pa nemir generira več (seve- da vedno povezanih) pojavov – od pandemične (samo)izolacije, globalnega segrevanja do spremenjenega položaja suverene države v teoriji in praksi. Avtorica se osredotoči na usodo suverene države kot vzorčni primer predpostavk pravne onto-epistemologije in motivacij ter odzivov discipline na postmoderne metamorfoze pravnih krajin. Namesto čislanega optimizma se obrne k pesimistični filozofiji Emila Ciorana, s katero zapolni vrzel med znanstvenimi in poljudnimi odzivi na vsesplošni razkroj in anksioznost ter vpraša, ali se je tudi (v) razkroju mogoče smejati.

Dajana Janjatović

Dajana Janjatović

Zaščita otrok žrtev kaznivih dejanj v (pred)kazenskem postopku

Problem sekundarne viktimizacije otrok žrtev kaznivih dejanj v posledici njihove udeležbe v (pred)kazenskem postopku je že dalj časa predmet razprav viktimološke znanosti. Ključno vlogo pri ustvarjanju otroku prijaznega pravosodja imajo ustrezni zaščitni ukrepi in s tem povezane zakonodajne reforme, ki so pogosto prepočasne, nedosledne ali pa v praksi ne zaživijo dovolj. Razprava obravnava razvoj, dobre prakse in pomanjkljivosti slovenskih zakonodajnih rešitev s področja zaščite otrok žrtev kaznivih dejanj v (pred) kazenskem postopku.

Matevž Košir

Matevž Košir

Josip Žontar in Eberhard von Künßberg

Razprava je nastala na podlagi še neobjavljene korespondence med Josipom Žontarjem in Eberhardom Künßbergom. Najprej je predstavljeno njuno raziskovalno delo. Korespondenca je povezana z Žontarjevim sodelovanjem pri Nemškem pravnozgodovinskem slovarju, ki ga je vodil Künßberg. Künßberg je Žontarja povabil k sodelovanju leta 1937, ko je Žontarja obiskal v Kranju. Leta 1938 je po udeležbi na mednarodnem zgodovinskem kongresu v Zürichu Žontar Künßbergu vrnil obisk v Heidelbergu. Takrat si je Žontar ogledal tudi arhiv, zbran v okviru Nemškega pravnozgodovinskega slovarja. Njuno sodelovanje in izmenjava strokovnih mnenj ter tiskov je trajala vse do Künßbergove smrti leta 1941. Žontar se je nato še dopisoval z vdovo Katarino von Künßberg.

Andrej Nared

Andrej Nared

Deželni stanovi in zbori na Kranjskem do začetka 16. stoletja

Avtor podaja današnje védenje o razvoju kranjskih deželnih stanov in zborov do prvih desetletij 16. stoletja, tj. v času, ko se je stanovska korporacija izoblikovala in pridobila realno politično moč. Uvodoma so na kratko predstavljeni začetki oziroma pogoji za razvoj stanov in nekatera terminološka vprašanja, jedro prispevka pa je predstavitev sestave štirih stanov (prelati, gospodje, vitezi in oprode, mesta), njihove številčnosti in vpliva. Govor je o deželnih zborih kot osnovni in najpomembnejši obliki delovanja stanov, krat- ko je predstavljen deželnozborski postopek in vsebina zborovanj. Za deželo Kranjsko je značilna razdeljenost na deželnoknežjo in stanovsko sfero, ki je obdobje prehoda iz srednjega v zgodnji novi vek izrazito zaznamovala. Avtor problematizira pravni položaj stanov in njihov odnos z deželnim knezom, na koncu pa spomni še na izjemni opus Sergija Vilfana, ki je zaznamoval tudi obravnavane teme.

Rožle Prezelj

Rožle Prezelj

Zaračunavanje nadomestil za vzgojo mladih amaterskih športnikov (vrednotni vidik pravnih pravil)

Posameznik v družbi pripada različnim družbenim skupinam. Te si s pravnimi pravili urejajo lasten okvir delovanja. Posledice teh pravil lahko v nekaterih življenjskih situacijah vplivajo tudi zunaj družbene skupine, ki je sprejela posamično pravilo. Zaradi pestrosti življenjskih situacij se lahko posameznik znajde v položaju, ko zaradi pripadnosti različnim družbenim skupinam ne ve, po katerem pravilu naj se ravna. Primer take situacije nastane v športu, ko želi mladi amaterski športnik menjati športni klub v okviru iste športne panoge in je za uspešno preregistracijo dolžan plačati nadomestilo za vzgojo. Avtor analizira pravna pravila, ki neposredno ali posredno urejajo nadomestila za prestop mladih amaterskih športnikov, in odsev vrednot v pravilih kot elementu legitimnosti pravnega pravila.

Agne Vaitkeviciute

Agne Vaitkeviciute

Combating Illegal Immigration to the EU – the Role of Transport Companies

Transportna podjetja ali prevozniki prispevajo k priseljevanju v Evropsko unijo tako, da državljane tretjih držav prepeljejo čez zunanje meje EU na ozemlje držav članic EU. Kot del boja proti nezakonitim migracijam je EU prevoznikom v okviru nadzora zunanjih meja naložila posebne odgovornosti. Prevozniki so dolžni preveriti, ali imajo prepeljani državljani tretjih držav potrebne potne listine. Poleg tega morajo nekatere (letalske) podatke o potnikih posredovati pristojnim nacionalnim organom. V primeru neizpolnjevanja teh obveznosti se prevozniška podjetja soočajo z odvračilnimi, učinkovitimi in sorazmernimi sankcijami. Poleg tega morajo prevozniki prevzeti odgovornost za vse državljane tretjih držav, ki jih prevažajo, če jim nacionalni organi zavrnejo vstop v državo. Države članice EU lahko od prevoznikov zahtevajo, da te državljane tretjih držav vrnejo v zadevne tretje države. Avtorica na kratko analizira zakonodajni okvir EU glede mednarodnih prevoznikov. Pri ugotavljanju obsega obveznosti prevoznikov do pristojnih mejnih organov držav članic EU in vloge, ki jo imajo prevozniki v boju proti nezakonitemu priseljevanju v EU, avtorica predstavi veljavni pravni okvir EU, in sicer Direktivo 2001/51/ES, Direktivo 2004/82/ES ter deloma Direktivo 2003/110/ES. Poleg tega avtorica razpravlja tudi o sankcijah, ki prevozniškim podjetjem grozijo zaradi neizpolnjevanja teh obveznosti, ter poda oceno o ustreznosti direktiv v sedanjih različicah kot pravnih podlag za sankcioniranje prevoznikov. Avtorica tudi analizira, katere vidike je treba še pojasniti, da bo vloga, dodeljena mednarodnim prevozniškim podjetjem v boju proti nezakonitemu priseljevanju v EU, jasna in nedvoumna ter da bo nezakonito priseljevanje v EU mogoče učinkovito omejiti.

Vid Žepič

Vid Žepič

Zemljiška služnost kot pravnodogmatični model v obdobju usus modernus pandectarum

Rimskopravna zemljiška služnost (servitus) je bila za učene pravnike med 16. in 18. stoletjem pravnodogmatični model za pojmovanje in vključitev različnih institutov fevdalnega izvora v miselne kategorije občega prava (ius commune). Avtor pojasni pravnozgodovinske razloge za nenavadno široko razumevanje zemljiških služnosti in oriše izzive, s katerimi so se soočali občepravni juristi pri usklajevanju rimskega prava s partikularno- pravnim izročilom. Pregled pojavnih oblik občepravnih služnosti, v katerem obravnava pravna razmerja na skupnih zemljiščih, zakonite služnosti, podložništvo, prisilne pravice, regalije in meddržavne služnosti, avtor sklene z njihovo pojmovno analizo. Prispevek pokaže, da se je dogmatika zemljiških služnosti v obdobju usus modernus pandectarum močno razlikovala tako od antičnega kot sodobnega pojmovanja.

Potrebujete pomoč?
Posvetujte se z našim strokovnjakom.

Pišite nam +386 1 4324 243
BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x Dialog title
dialog window