Navigacija
Portal TFL

Zbornik znanstvenih razprav - letnik 2021

Zbornik znanstvenih razprav

Zbornik znanstvenih razprav je revija Pravne fakultete v Ljubljani, ki z občasnimi prekinitvami izhaja že vse od leta 1921. Zbirka obsega arhiv od leta 2008 dalje. Izhaja 1 x letno.

Strokovna revija
Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani
dr. Primož Gorkič
dr. Bojan Bugarič, dr. Aleš Galič, dr. Katja Škrubej, dr. Luka Tičar
dr. Tilen Štajnpihler Božič
dr. Janko Ferk (Univerza v Celovcu, Deželno sodišče v Celovcu), dr. Katja Franko Aas (Pravna fakulteta Univerze v Oslu), dr. Velinka Grozdanić (Pravna fakulteta Univerze na Reki), dr. Tatjana Josipović (Pravna fakulteta Univerze v Zagrebu), dr. Claudia Rudolf (Inštitut za pravo Evropske unije, mednarodno pravo in primerjalno pravo, Pravna fakulteta Univerze na Dunaju), dr. dres. h. c. Joseph Straus (Inštitut Maxa Plancka za inovacije in konkurenco)

Želite dostop do člankov revije?

Brezplačna registracija
Matjaž Ambrož

Matjaž Ambrož

In memoriam: prof. dr. Ljubo Bavcon (1924–2021)

Profesor Bavcon je do svoje formalne upokojitve leta 1994 kazensko pravo predaval 37 generacijam pravnikov. Po upokojitvi je še več let predaval mednarodno kazensko pravo na dodiplomskem študiju in kazensko pravo na podiplomskem študiju. Najmlajše generacije študentov, rojene po letu 2000, še danes študirajo po učbeniku, ki ga je zasnoval skupaj s prof. Šelihovo. Če upoštevamo povedano, potem oguljena fraza, da ga med pravniki pozna »staro in mlado«, ni neprimerna ali pretirana.

Joseph Straus

Joseph Straus

Ali bo umetna inteligenca spremenila nekatere paradigme patentnega prava?

Po kratki uvodni predstavitvi orodij umetne inteligence avtor s tremi pomembnimi raziskovalnimi dosežki, ki jih teoretiki v celoti pripisujejo umetni inteligenci, preuči pravilnost takega poročanja v luči izvirnih raziskovalnih poročil. Nato predstavi prak- so Evropskega patentnega urada, Japonskega patentnega urada, Državnega urada LR Kitajske za intelektualno lastnino ter Urada ZDA za patente in blagovne znamke, ki načeloma podeljujejo patente za izume, povezane z umetno inteligenco. Sledi kritičen premislek o akademski razpravi o zmožnosti uveljavljenih paradigem patentnega prava, da obvladajo izzive tehnologije umetne inteligence. Dejstva široko objavljenih patentnih prijav »DABUS« kažejo na slabosti trditve, da je umetna inteligenca avtonomno iznašla prijavljene izume, ter opozarjajo na pomanjkljivosti sistema in kažejo na ukrepe za us- trezno določitev na primer stanja tehnike, in oceno zahtevane stopnje inventivnosti za izume, povezane z umetno inteligenco. V skladu s prakso vodilnih svetovnih patentnih uradov, razumevanjem in presojo te prakse s strani njenih glavnih uporabnikov avtor meni, da bodo pod vplivom tehnologije umetne inteligence ustaljene patentnopravne paradigme nekoliko evolucijsko prilagojene, vendar ne bo prišlo do bistvenih sprememb. Avtor prispevek sklene s kritičnim komentarjem načrta EU za sprejem uredbe, ki bi posebej obravnavala vse kompleksne vidike patentiranja izumov, povezanih z umetno inteligenco.

Mohor Fajdiga

Mohor Fajdiga

Izbira Sodnega sveta: ignorantia rationis nocet?

Kadrovanje v sodstvu je trenutno v Evropi posebej vroča tema. V Sloveniji ima v iz- birnih postopkih osrednjo vlogo Sodni svet, ki naj bi kot garant sodniške neodvisnosti zagotavljal izbor najbolj kompetentnih kandidatov. Toda postopek izbire ni pregleden, obrazložitev izbire pa je preskopa in neprepričljiva. Avtor zato najprej oriše odziv slov- enskih sodišč na táko odločanje Sodnega sveta. V sodni praksi se je uveljavil zadržan sodni nadzor, ki temelji na zaupanju diskrecijski izbiri Sodnega sveta. V prispevku je zato slovenska ureditev ocenjena v luči najnovejših evropskih standardov: pravice do učinkovitega sodnega varstva in z zakonom ustanovljenega sodišča, iz 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah in 19. člena Pogodbe o EU. Kot problematična se iz- kažeta predvsem neustrezna obrazložitev odločitev in dejstvo, da Sodni svet v nasprotju z veljavno zakonodajo ne piše zapisnika o posvetovanju.

Špela Lovšin, Katja Štemberger

Špela Lovšin, Katja Štemberger

Posledice neudeležbe strank na glavni obravnavi v upravnem sporu

Avtorici obravnavata pravne posledice neudeležbe strank na glavni obravnavi v upravnem sporu. Te so namreč v ZUS-1 urejene precej skopo, zaradi česar se upravni sodniki v praksi pogosto znajdejo pred dilemo, kako v primeru nenavzočnosti strank ravnati. K temu pripomore tudi čedalje bolj poudarjen pomen pravice do glavne obravnave v upravnem sporu. V prvem delu prispevka najprej obravnavata vsebino pravice do glavne obravnave v upravnem sporu, posledice neudeležbe strank na glavni obravnavi v uprav- nem sporu v ureditvah izbranih evropskih držav ter v slovenski ureditvi pravdnega post- opka. V drugem, osrednjem delu prispevka, pa se osredinjata na posledice neudeležbe strank na glavni obravnavi v upravnem sporu v skladu s trenutno ureditvijo ter pred- logom novele ZUS-1C, ki po njunem mnenju omenjene problematike ne obravnava celovito. Prispevek skleneta s predlogi o ureditvi de lege ferenda.

Aleš Novak

Aleš Novak

Pravičnost onkraj zakona – Svobodnopravno gibanje in iskanje nove zasnove prava

Avtor v članku zagovarja tezo, da pomeni svobodnopravno gibanje kritičen odziv na specifično ideologijo o naravi in uporabljanju prava, ki se je izoblikovala pod vplivom kodifikacije prava na kontinentu. Svobodnopravniki podvomijo v takrat splošno sprejeto predpostavko, da je pozitivno pravo popolno in opozorijo na obstoj pravnih praznin, ki kažejo na potrebo po dopolnjevanju prava. Zavračajo tudi razumevanje, po katerem je treba uporabljanje prava razumeti kot logično dedukcijo vsebine iz abstraktnih pravnih norm, in opozorijo na pomembno vlogo, ki jo v uporabljanju prava ima človekova subjektivnost. V zahtevi po strogi vezanosti sodnika na zakon prepoznajo ideološko tančico, ki prikriva resnične vzgibe sodniškega odločanja. Sodnik tako pridobi vlogo soustvarjalca prava, ki si z zakonodajalcem deli odgovornost za pravično sodno odločitev. Kljub vsem slabostim je svobodnopravno gibanje ponudilo zanimiv in ploden pogled na naravo in uporabljanje prava, ki je postavilo temelj sodobnemu razumevanju prava.

Primož Rataj

Primož Rataj

Izbrana vprašanja prihodnjega urejanja koordinacije dajatev za brezposelnost v pravu Evropske unije

Prispevek se osredinja na koordinacijo dajatev za brezposelnost v pravu Evropske unije, predvsem na izbrana vprašanja, ki so v postopku spreminjanja Uredbe (ES) št. 883/2004 še odprta oziroma sporna. Natančneje gre za vprašanja, povezana s pristojnostjo države članice zadnje (samo)zaposlitve in seštevanjem obdobij po določenem času delovne ak- tivnosti, uporabo pravil za brezposelne osebe, ki ne prebivajo v pristojni državi, ter za izplačevanje dajatev za brezposelnost v drugo državo članico. Avtor zagovarja predlog, ki bi bolj sledil (širšim) sistemskim rešitvam in Pogodbi o delovanju Evropske unije, poleg tega pa varoval pravni položaj brezposelnih oseb, pravično delil breme med državami članicami ter navsezadnje tudi poenostavil uporabo pravil.

Ana Samobor

Ana Samobor

Otrokove koristi – pravica ali zgolj načelo Listine EU o temeljnih pravicah?

Listina EU o temeljnih pravicah v prvem odstavku 51. člena in petem odstavku 52. člena uvaja razlikovanje med pravicami in načeli. Čeprav je bilo to razlikovanje eno pomem- bnejših vprašanj v procesu snovanja njenega besedila, iz Listine ni mogoče razbrati niti tega, katere izmed določb so načela in katere pravice, niti pravnih posledic take razme- jitve. Oblikovanje meril in klasifikacija posameznih določb je torej v rokah Sodišča EU, vendar sodna praksa (še) ne ponuja jasnih zaključkov. Ena od določb, katerih pravna narava ostaja nejasna, je tudi drugi odstavek 24. člena Listine, ki določa, naj se pri vseh ukrepih, ki se nanašajo na otroke, upoštevajo predvsem njihove koristi. Avtorica se v prispevku na podlagi razmeroma skope sodne prakse ter relevantne literature opredeljuje do pravne narave navedene določbe ter pravnih posledic njene klasifikacije.

Vid Žepič

Vid Žepič

Iusta causa traditionis. Narava pravne podlage izročitve v luči antinomije Iul. D. 41, 1, 36 in Ulp. D. 12, 1, 18

Pojmovanje pravne podlage izročitve (iusta causa traditionis) je bilo od nekdaj eno najspornejših vprašanj v romanistiki. V Digeste so bili vneseni nasprotujoči si odlomki, Justinijanovi kompilatorji pa se tudi v Institucijah niso nedvoumno opredelili o tem, ali tradicija kot temeljni razpolagalni pravni posel za svojo učinkovitost predpostavlja veljavno pravno podlago. Kljub danes prevladujočemu mnenju, da je bila zasnova rimske tradicije tako v klasičnem kot Justinijanovem obdobju kavzalna, ni jasno, v čem je bila narava zatrjevane kavzalnosti. Eno najspornejših mest ostaja antinomija med Julijanovim odlomkom D. 41, 1, 36, kjer se zdi, da eden največjih rimskih juristov zagovarja abstrak- tno tradicijo, in kavzalno navdahnjenim Ulpijanovim odlomkom D. 12, 1, 18. Avtor predstavi in kritično ovrednoti najnovejše poglede na razumevanje razmerja med obema odlomkoma ter sklene, da poskusi njune harmonizacije niso smiselni, Julijanovo stališče, ki ne trpi posploševanja, pa pripiše juristovi značilni argumentacijski samoniklosti.

Potrebujete pomoč?
Posvetujte se z našim strokovnjakom.

Pišite nam +386 1 4324 243
BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x Dialog title
dialog window