Navigacija
Portal TFL

Zbornik znanstvenih razprav - številka (0), letnik 2018

Zbornik znanstvenih razprav

Zbornik znanstvenih razprav je revija Pravne fakultete v Ljubljani, ki z občasnimi prekinitvami izhaja že vse od leta 1921. Zbirka obsega arhiv od leta 2008 dalje. Izhaja 1 x letno.

Strokovna revija
Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani
dr. Primož Gorkič
dr. Bojan Bugarič, dr. Aleš Galič, dr. Katja Škrubej, dr. Luka Tičar
dr. Tilen Štajnpihler Božič
dr. Janko Ferk (Univerza v Celovcu, Deželno sodišče v Celovcu), dr. Katja Franko Aas (Pravna fakulteta Univerze v Oslu), dr. Velinka Grozdanić (Pravna fakulteta Univerze na Reki), dr. Tatjana Josipović (Pravna fakulteta Univerze v Zagrebu), dr. Claudia Rudolf (Inštitut za pravo Evropske unije, mednarodno pravo in primerjalno pravo, Pravna fakulteta Univerze na Dunaju), dr. dres. h. c. Joseph Straus (Inštitut Maxa Plancka za inovacije in konkurenco)

Želite dostop do člankov revije?

Brezplačna registracija
Igor Kaučič

Igor Kaučič

Zasl. prof. dr. Franc Grad – ob sedemdesetletnici

Dr. Franc Grad, redni in zaslužni profesor Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, letos praznuje sedemdeset let. V ta namen s krajšim prispevkom predstavljam njegove znanstvene,raziskovalne, pedagoške in strokovne dosežke.

Mirko Pečarič

Mirko Pečarič

Oblast dekretov in vladavina nikogar – pasti podzakonskega normiranja v luči obstoječih načinov regulacije

Vse večja kompleksnost urejanja družbe s pravili onemogoča sledenje klasični idejiupravljanja, ki bi bila lahko v celoti zajeta v zakonskih normah. Ker to ni (več) mogoče doseči niti s podzakonskimi predpisi, lahko nastane čedalje večji razkorak med formalnim določanjem pravic in obveznosti ter dejanskim izvrševanjem teh pravic. V kompleksni okolici ni mogoče preprosto uveljavljati pravne odgovornosti, ki se lahko zaradi tega spremeni v »vladavino nikogar«. Zato je toliko pomembneje, da so pravila določena čim bolj jasno. Te trditve so bile preverjene na primeru predloga zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Slednji kaže večino »slabosti« prenosa čedalje večjih pooblastil ne le na izvršilno vejo (oblast dekretov), temveč tudi na nosilce javnih pooblastil in njihove predstojnike (oblast splošnih pravil), v smeri čedalje večjih podrobnosti na račun oseb, ki jim ustava priznava temeljno človekovo pravico do zdravstvenega varstva. Analiza predvidenih podzakonskih aktov kaže, da bi morali biti, da bi se izognili nastanku upravnosodnih sporov in nedovoljeni delegaciji pooblastil, predvideni podzakonski akti določeni bolj jasno in določno.

Marko Krajnc

Marko Krajnc

Mednarodnopravno upravičenje države do odškodnine za stroške sprejema migrantov

Obsežni migracijski tokovi danes finančno močno obremenjujejo precej držav in postavlja se vprašanje, ali lahko država gostiteljica po mednarodnem pravu zahteva od države izvora odškodnino za stroške sprejema ljudi, ki so iz nje morali zbežati. Za uspešno uveljavljanje odškodnine v takih primerih je treba najprej dokazati, da so ljudje iz države izvora zbežali zaradi njenih ravnanj. Nato je treba prepričljivo utemeljiti podlago odškodninskega zahtevka, ki temelji bodisi na kršitvi obveznosti nepovzročanja množičnih valov migrantov, ki jo država izvora državi gostiteljici dolguje posamično, bodisi na samih kršitvah človekovih pravic, kot obveznosti erga omnes partes, ki jih država izvora dolguje določeni skupini držav, del katere je tudi država gostiteljica, ki jo te kršitve še posebej prizadenejo. Nazadnje je treba opredeliti nastanek škode, to so vsi stroški, ki so v dovolj neposredni povezavi s protipravnim ravnanjem, ki se jim država gostiteljica ne more izogniti.

Saša Zagorc in Katja Stare

Saša Zagorc in Katja Stare

Subsidiarna zaščita v evropskem in mednarodnem azilnem sistemu – nadgradnja ali spodkopavanje sistema?

Azilno pravo EU nedvomno pomembno vpliva na mednarodno azilno pravo. Prispevek se osredotoča na vprašanje, ali bi bilo institut subsidiarne zaščite, ki je izum azilnega prava EU, smiselno razširiti na mednarodnopravno raven. EU je bila sicer kritizirana, da s Kvalifikacijsko direktivo poskuša nadomeščati mednarodni režim varstva beguncev, namesto da bi ga dopolnila. Pri tem velja poudariti, da je institut subsidiarne zaščite že znotraj EU predmet polemik glede njegove razlage in razlik pri uporabi med državami članicami. Avtorja najprej predstavita razvoj in kodifikacijo komplementarne zaščite, nato pozornost namenita enemu od problemov subsidiarne zaščite v pravu EU, in sicer očitkom, da je ureditev z dvema različnima statusoma, statusom begunca in statusom subsidiarne zaščite, diskriminatorna. Raziskujeta, institut danes vpliva na mednarodni azilni sistem, v zadnjem delu pa podata stališče o smiselnosti in primernosti uporabe instituta na mednarodno raven.

Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window