Navigacija
Portal TFL

Zbornik znanstvenih razprav - številka (0), letnik 2019

Zbornik znanstvenih razprav

Zbornik znanstvenih razprav je revija Pravne fakultete v Ljubljani, ki z občasnimi prekinitvami izhaja že vse od leta 1921. Zbirka obsega arhiv od leta 2008 dalje. Izhaja 1 x letno.

Strokovna revija
Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani
dr. Primož Gorkič
dr. Bojan Bugarič, dr. Aleš Galič, dr. Katja Škrubej, dr. Luka Tičar
dr. Tilen Štajnpihler Božič
dr. Janko Ferk (Univerza v Celovcu, Deželno sodišče v Celovcu), dr. Katja Franko Aas (Pravna fakulteta Univerze v Oslu), dr. Velinka Grozdanić (Pravna fakulteta Univerze na Reki), dr. Tatjana Josipović (Pravna fakulteta Univerze v Zagrebu), dr. Claudia Rudolf (Inštitut za pravo Evropske unije, mednarodno pravo in primerjalno pravo, Pravna fakulteta Univerze na Dunaju), dr. dres. h. c. Joseph Straus (Inštitut Maxa Plancka za inovacije in konkurenco)

Želite dostop do člankov revije?

Brezplačna registracija
Primož Gorkič

Primož Gorkič

Beseda urednika

Pred nami je posebna številka Zbornika znanstvenih razprav, letnik LXXIX,

Andrej Auersperger Matić

Andrej Auersperger Matić

Dve razumevanji vladavine prava

Vladavina prava je danes eden od ključnih pojmov v mednarodnih odnosih in predmet ostrih javnih polemik v številnih državah. Gre za pravni in politični ideal, s katerim običajno zagovarjamo večje priznanje prava in pravnih ustanov v moderni družbi. Do tega razvoja prihaja ne glede na dejstvo, da je tako v pravnem kot tudi političnem smislu vsebina tega pojma izrazito nejasna in se lahko zelo razlikuje glede na kontekst. Za boljše razumevanje dilem pri interpretacijah vladavine prava avtor predlaga razlikovanje med tradicionalnim pojmovanjem, ki mu lahko rečemo ustavno, in novejšim pojmovanjem, ki bi ga lahko najlažje označili kot institucionalno. Klasično pojmovanje vladavine prava jo razume predvsem kot ustavno načelo, ki na splošno izraža liberalne poglede na primerno razmerje med pravom, posameznikom in moderno ustavno državo. V zadnjih nekaj desetletjih pa smo zlasti v mednarodnem kontekstu priča tudi nastanku drugačnega, splošnejšega in empiričnega razumevanja tega izraza, predvsem v povezavi delovanjem pravnih institucij. Sklicevanje na to vrsto vladavine zaznamujejo vprašanja o tem, ali pravo deluje v praksi, ne le med posameznikom in državo, temveč tudi v razmerjih med posamezniki. Ta različica vladavine prava se pogosto povezuje z delovanjem pravosodja in s postopki za reševanje sporov. Institucionalni pogled na vladavino prava lahko zato koristno dopolni klasične poglede z vidiki, ki poudarjajo institucionalne cilje v javnem diskurzu o legitimnosti prava.

Samo Bardutzky

Samo Bardutzky

Ustavnopravna kritika objektivnega značaja postopkov za ugotavljanje kršitev in argument ustavne obrambe: lekcija iz neimplementacije t. i. Direktive o hrambi podatkov

Avtor v članku raziskuje posledice implementacije Direktive 2006/24/ES, ki je urejala obvezno hrambo prometnih podatkov. Osrednji problem je vprašanje, ali naj države članice finančno bremenimo zato, ker zaradi ustavnopravnih pomislekov niso prenesle rešitev v direktivi. V primeru obvezne hrambe prometnih podatkov je ta problem še posebej zaostren, saj so se ustavnopravni očitki, ki so se oblikovali v nekaterih državah članicah, izkazali za utemeljene. Kljub pomislekom je bila Evropska komisija pri skrbi za prenos direktive dosledna. Avtor predstavi značilnosti sodnega postopka zaradi kršitve prava EU ob neimplementaciji direktive in njegovo objektivnost, ki onemogoča učinkovito uveljavljanje pravnih, finančnih ali praktičnih ovir pri implementaciji. Kot rešitev avtor ponuja vzpostavitev tako imenovane »ustavne« obrambe, ki bi preprečevala finančne sankcije ob neimplementaciji direktive, hkrati pa ohranila dolžnost držav članic, da spoštujejo pravni red EU.

Lina Burkelc Juras in Aleš Ferčič

Lina Burkelc Juras in Aleš Ferčič

Mnenje 2/13: konec ali le nov postanek?

V kontroverznem Mnenju 2/13 je Sodišče EU zavzelo jasno in nedvoumno stališče – osnutek sporazuma o pristopu Evropske unije (EU) k Evropski konvenciji o človekovih pravicah (EKČP) ni združljiv z drugim odstavkom 6. člena Pogodbe o EU oziroma s Protokolom št. 8 k EKČP. Zato načrtovani sporazum ne more začeti veljati, razen če je ustrezno spremenjen ali sta spremenjeni Pogodbi. Mnenje 2/13 je sicer precejšen izziv na poti pridružitve EU k EKČP, vendar v nobenem primeru ne odpravlja in tudi ne onemogoča pridružitvene obveznosti. Zato bo treba najti pot, ki bo vodila k pridružitvi, kar najbrž ne bo preprosto, je pa izvedljivo. Če se bo postopek pridruževanja udejanjal v strokovnih okvirih, s strokovnimi argumenti, ter ne bo prevladalo politikantstvo, meniva, da bodo mogoče nekatere spremembe pridružitvenega sporazuma v smeri, kot je nakazalo Sodišče EU. Če in kolikor pa do tega ne bo prišlo, to ne bi smelo biti pripisano (zgolj) Sodišču Evropske unije. Ne pozabimo, da države članice v Pogodbah niso le določile obveznosti pridružitve EU k EKČP, temveč so na to pridružitev vezale določene pogoje, ki jih je Sodišče EU preprosto moralo upoštevati. Prav tako je treba opozoriti, da imajo države članice, če dosežejo konsenz, kot »gospodarice Pogodb« zmeraj možnost Pogodbi ustrezno spremeniti (kar je zdaj, ko je bolj ali manj jasno, da je revizija Lizbonske pogodba nujna, še bolj realno, kot je bilo v času izdaje Mnenja 2/13). Na drugi strani Sodišče EU možnosti revizije Lizbonske pogodbe seveda nima, temveč mora Pogodbi sprejeti kot objektivno danost.

Doc. dr. Janja Hojnik

Doc. dr. Janja Hojnik

Najprej naše: zakonitost javnih ukrepov za krepitev potrošniškega etnocentrizma z vidika EU in STO

Članek razkriva, ali so različne javne kampanje in pravila, ki krepijo potrošniški etnocentrizem, na nacionalni ravni ali ravni EU, skladna s prostotrgovinskimi sporazumi. Pri tem razpravlja o skladnosti javnih kampanj »kupuj domače«, ki jih podpirajo države, vključene v Svetovno trgovinsko organizacijo (STO), in načelom prostega pretoka blaga v EU. Te kampanje pogosto podpirajo državni organi in so v številnih pogledih diskriminatorne. Poleg tega je podpihovanje negativnih stereotipov o tujem blagu zelo podobno diskriminaciji tujcev. Svetovna trgovinska organizacija in EU imata podobne določbe o nefinančnih omejitvah prostega pretoka blaga. Med te spadajo tudi kampanje »kupuj domače«. Vendar pa te določbe Sodišče EU in mehanizmi reševanja sporov v STO razumejo drugače. To vodi v zelo različno razumevanje zakonitosti ukrepov »kupuj domače«.

Petra Mahnič

Petra Mahnič

Proces integracije skupne zunanje in varnostne politike v razvijajoči se ustavnopravni red EU: 218. člen PDEU

Prispevek obravnava odločanje na področju zunanjega delovanja Evropske unije (EU), ki kljub spremembam Lizbonske pogodbe ostaja razdrobljeno. Posebnost je še vedno skupna zunanja in varnostna politika (SZVP), ki je podvržena posebnim institucionalnim in postopkovnim aranžmajem in soglasnemu pravilu odločanja. Člen 40 Pogodbe o EU (PEU) omogoča kombiniranje metode odločanja SZVP s prevladujočo metodo odločanja po Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU) v okviru enotnega splošnega postopka za sklepanje sporazumov. Čeprav je Lizbonska pogodba okrepila ustavnopravni status SZVP ter posebej zaščitila soglasno odločanje na tem področju, sodna praksa temu ni sledila. Nasprotno, s sprejetjem stališča, po katerem volilno pravilo iz prvega odstavka 31. člena PEU v postopku sklepanja sporazumov nadomesti pravilo iz osmega odstavka 218. člena PDEU, je Sodišče EU 218. členu PDEU podelilo posebno veljavo, ki ga umešča nad Pogodbi. Tak pristop pospešuje proces integracije SZVP v splošni ustavnopravni red EU, vendar prinaša tveganja, ki lahko zunanje delovanje EU tudi oslabijo.

dr. Maja Menard

dr. Maja Menard

Zaščita človekovih pravic – razmerja med pravnimi redi:nacionalni, EU, EKČP

Za zaščito človekovih pravic je značilna materialna fragmentacija prava, v okviru katere integracijska interakcija med nacionalnimi in nadnacionalnimi redi vodi evolucijo materialnega prava človekovih pravic. Hkrati pa institucionalna proliferacija uporabnikom sistema daje na voljo strateške institucionalne izbire za maksimizacijo njihovih interesov. Nobena od teh značilnosti ni povezana z realističnim tveganjem konflikta med različnimi normami ali institucijami, ki bi lahko ogrozila sistem, ali, še pomembneje, vsebino zaščite.

Nina Peršak in Jože Štrus

Nina Peršak in Jože Štrus

Vladavina prava v EU: kazenskopravne razsežnosti

Članek preučuje, kako se na področju pravosodja in kazenskopravnega delovanja Evropske unije uveljavlja temeljno načelo vladavine prava oziroma pravne države in s tem povezane izzive. Najprej je predstavljen pravni okvir načela vladavine prava, nato ukrepi za njegovo uresničitev v praksi, nazadnje pa različna razumevanja vloge načela v kontekstu kazenskega prava. Načelo se uresničuje v dialogu med Komisijo in državami članicami ter hkrati na ravni EU. Ta ima s Pogodbo o delovanju Evropske unije izrecno določene pristojnosti na področju kazenskega prava. Načelo vladavine prava se zato na ravni EU lahko kaže tudi kot orodje, s katerim je mogoče omejevati kazenskopravno pravodajno dejavnost organov EU. V članku so analizirane temeljne odločbe sodišča EU, ki kažejo na domet omejevalne vloge načela vladavine prava. Kazensko pravo EU je mogoče razumeti hkrati kot sredstvo za krepitev in sredstvo za šibitev načela vladavine prava. Krepitev kazenskopravnih pristojnosti je prinesla hkrati tudi vzpostavitev mehanizmov, ki povečujejo demokratično legitimnost zakonodaje EU, zlasti z okrepitvijo vloge Evropskega parlamenta. Na drugi strani ostajajo kazenskopravne pristojnosti trdno povezane s cilji in politikami EU, zato lahko kazensko pravo EU še vedno razumemo tudi kot orodje za doseganje ciljev politik EU. Članek prepoznava različne vidike vladavine prava v kontekstu kazenskega prava EU in razkriva, kateri izzivi na področju vladavine pravaše čakajo EU.

Jorg Sladič

Jorg Sladič

Imuniteta institucij EU v sodnih postopkih v državah članicah EU

Evropska unija in njene institucije uživajo na podlagi Protokola (št. 7) o privilegijih in imunitetah Evropske unije sodno in izvršilno imuniteto. Vendar je ta imuniteta izjema v vsakem postopkovnem pravu. Obe imuniteti se uporabljata zgolj, kadar obstaja nevarnost posega v delovanje EU. Če pa delovanje EU ni ogroženo zaradi nacionalnega sodnega postopka, imunitete ni dopustno odobriti. Sodišče EU uporablja teorijo o funkcionalni imuniteti, ki se je razvila za mednarodno organizacije, in sinalagmatsko splošno pravno načelo medsebojnega sodelovanja med EU in njenimi državami članicami (tretji odstavek 4. člena PEU) kot podlago dolžnosti institucij EU do sodelovanja z nacionalnimi sodišči v nacionalnih postopkih.

Renata Zagradišnik

Renata Zagradišnik

Nič več v Kansasu: Evropska bančna unija

V razpravi so prikazani glavni, zlasti ustavnopravni in institucionalni problemi Evropske bančne unije (EBU), in sicer njenih vseh treh stebrov, tj. enotnega sistema nadzora, enotnega mehanizma za reševanje in enotnega pravilnika (skupaj materialnih pravil). Ker je bila nedavna finančna kriza poglavitni vzrok za nastanek EBU, so bile številne rešitve sprejete ad hoc in pogosto plod političnih kompromisov. Vse to se kaže v vprašljivih pravnih podlagah za sprejem ukrepov, izjemni zapletenosti EBU in dejanski učinkovitosti, hkrati pa kliče po poenostavitvah in sprejemu trajnejših rešitev.

Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window