Odpravnina ob upokojitvi predstavlja pomemben pravni institut, ki ureja pravico delavca do denarnega nadomestila ob koncu delovnega razmerja zaradi upokojitve. V Sloveniji je ta pravica urejena predvsem v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1), kjer je ključni člen za razumevanje te pravice 132. člen ZDR-1. V nadaljevanju pojasnjujemo, kdaj delavcu pripada odpravnina ob upokojitvi, kakšni so pogoji za pridobitev, ter kako sodna praksa vpliva na razlago zakonodaje.

ZDR-1 odpravnina ob upokojitvi - zakonska ureditev

ZDR-1 v 132. členu določa, da je delavec upravičen do odpravnine, če njegova pogodba o zaposlitvi preneha zaradi upokojitve. Poudariti je treba, da morata biti zato kumulativno izpolnjena dva pogoja:

• prenehanje pogodbe o zaposlitvi,
• pridobitev statusa upokojenca.

Če eden izmed pogojev ni izpolnjen, odpravnina ob upokojitvi delavcu ne pripada. To jasno izhaja tudi iz sodne prakse, predvsem iz sodbe Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 293/2015, ki to razlago potrjuje.

V VDS sodbi Pdp 156/2014 sodna praksa dodatno potrjuje, da oblika prenehanja pogodbe ni ključna – pogodba lahko preneha z odpovedjo, sporazumom ali po samem zakonu (npr. po 119. členu ZDR-1), dokler je povezana z upokojitvijo.

Izjeme: kdaj delavec ni upravičen do odpravnine?

ZDR-1 določa tudi izjeme, ko delavec ni upravičen do odpravnine ob upokojitvi. Po 132. členu ZDR-1 in razlagi sodne prakse (VIII Ips 293/2015), delodajalec ni dolžan izplačati odpravnine, če je financiral dokup pokojninske dobe, razen če je odpravnina višja od vrednosti dokupa.

Sodba VDS Pdp 387/2004 poudarja, da financiranje dokupa delovne dobe s strani delodajalca izključuje pravico do odpravnine, kar je pomembna izjema v praksi.

Višina odpravnine ob upokojitvi

Višina odpravnine se določa na podlagi:

• določil ZDR-1,
• kolektivne pogodbe, ki veljajo za delodajalca in delavca,
• ali posamezne pogodbe o zaposlitvi, če ni drugače določeno.

Večina kolektivnih pogodb določa odpravnino ob upokojitvi v višini treh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za zadnje tri mesece, ali – če je to za delavca ugodnejše – treh zadnjih plač delavca.

Posebne ureditve v kolektivnih pogodbah

Kolektivne pogodbe lahko določajo višje ali drugačne zneske odpravnine, kot jih določa ZDR-1. Nekaj primerov:

• Kolektivna pogodba za raziskovalno dejavnost določa odpravnino glede na delovno dobo – ena povprečna plača za vsakih pet let delovne dobe.
• Kolektivna pogodba za elektroindustrijo vključuje možnost višje odpravnine, če ima delavec 40 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu.

Pomembno je upoštevati, da kolektivna pogodba ne more določiti nižjih standardov, kot jih določa zakon.

Kdaj se po ZDR-1 odpravnina izplača?

Po sodni praksi (Pdp 1059/2005) mora biti odpravnina izplačana ob prenehanju delovnega razmerja, torej takrat, ko nastopi upokojitev.

Kolektivna pogodba ali pogodba o zaposlitvi lahko dodatno določata rok izplačila, vendar ne smeta določiti podaljšanja izplačila v škodo delavca.

Obveznosti delodajalca in pravice delavca

Delodajalec mora zagotoviti, da se odpravnina izplača pravočasno, da se izogne zamudnim obrestim ali pravnim sporom. Delavec ima pravico do denarnega nadomestila, ki mora biti skladno z:

• ZDR-1,
• ustrezno kolektivno pogodbo,
• in morebitno individualno pogodbo o zaposlitvi.

Dogovor o višini odpravnine

Delodajalec in delavec se lahko dogovorita o drugačnih pogojih, vendar morajo biti v skladu z minimalnimi zakonskimi zahtevami. Dogovor, ki bi bil za delavca manj ugoden, ni pravno dopusten.

Pomembnost ustrezne dokumentacije

Za pravilno izračunavanje odpravnine ob upokojitvi je ključna dokumentacija:

• pogodba o zaposlitvi,
• kolektivna pogodba,
• potrdila o dokupu delovne dobe (če obstajajo),
• plačilni listi za zadnje mesece.

Odpravnina ob upokojitvi kot pravica in dolžnost

Po ZDR-1 odpravnina ob upokojitvi predstavlja pomembno pravico delavca, ki je izrecno urejena z zakonodajo in razjasnjena skozi sodno prakso. Delavci, ki izpolnjujejo pogoje, morajo biti seznanjeni s svojimi pravicami, delodajalci pa z obveznostmi, ki jih zakon nalaga.

Za pravilno izplačilo in v izogib pravnim zapletom je ključna natančna analiza:

• zakonodaje (ZDR-1),
• kolektivnih pogodb,
• ter sodnih odločb, ki razlagajo pravno podlago skozi primere v praksi.