Po ZDR-1 je izredni dopust posebna oblika odsotnosti z dela, ki zaposlenim omogoča, da ob izjemnih osebnih okoliščinah ostanejo doma in kljub temu ohranijo pravico do nadomestila plače. Gre za institut, ki ga določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v svojem 165. členu, kjer ga najdemo pod pojmom “plačana odsotnost zaradi osebnih okoliščin” in predstavlja pomemben mehanizem za uravnoteženje poklicnega in zasebnega življenja zaposlenih.
V praksi se pogosto pojavljajo vprašanja, kdaj delavcu pripada izredni dopust, koliko dni se lahko koristi in kakšni so pogoji, da ga delodajalec odobri. V tem članku bomo pregledali najpomembnejše določbe zakona, sodno prakso ter praktične primere uporabe.
Kaj je izredni dopust po ZDR-1?
ZDR-1 v 165. členu določa, da ima delavec pravico do plačane odsotnosti z dela zaradi osebnih okoliščin. To pomeni, da gre za posebno vrsto dopusta, ki ni del rednega letnega dopusta, ampak se priznava kot ločen institut.
Izredni dopust je namenjen temu, da delavec v nepredvidljivih ali življenjsko pomembnih situacijah (npr. smrt družinskega člana, poroka, hujša nesreča) lahko izostane z dela brez negativnih posledic za svoj položaj. Za razliko od rednega dopusta se izredni dopust ne načrtuje vnaprej, temveč se koristi ob nastopu konkretne okoliščine.
Trajanje izrednega dopusta
ZDR-1 določa, da delavcu pripada do sedem dni plačane odsotnosti v koledarskem letu zaradi osebnih okoliščin. Natančno število dni je lahko odvisno tudi od določb kolektivne pogodbe, ki veljajo za posamezno dejavnost, ali od internih aktov delodajalca.
Primeri, ko zakon določa najmanj en dan izrednega dopusta:
- lastna poroka,
- smrt zakonca ali zunajzakonskega partnerja, otroka ali posvojenca,
- smrt staršev, posvojiteljev ali partnerjev staršev,
- hujša nesreča, ki zadane delavca,
- spremstvo prvošolčka v šolo na prvi šolski dan (posebna določba od leta 2019, ki velja za oba starša).
Vsak od naštetih dogodkov prinaša pravico do najmanj enega dne izrednega dopusta, v določenih kolektivnih pogodbah pa lahko traja tudi dlje.
Izredni plačani in neplačani dopust
Pomembno je razlikovati med plačanim in neplačanim izrednim dopustom.
Izredni plačani dopust: delavec je odsoten z dela, a prejema nadomestilo plače. To ureja ZDR-1, natančneje pa tudi kolektivne pogodbe.
Izredni neplačani dopust: delavec lahko zaprosi za odsotnost zaradi osebnih okoliščin, vendar v tem času ne prejema plače. Delodajalec ga lahko odobri, če to ne ovira delovnega procesa. Običajno se neplačani dopust odobri do 30 dni v letu, v nekaterih dejavnostih pa celo dlje.
Med neplačanim dopustom pravice in obveznosti iz delovnega razmerja praviloma mirujejo. Čas do 30 dni se šteje v pokojninsko dobo, če so plačani ustrezni prispevki.
Pogoji za koriščenje izrednega dopusta
Da bi lahko delavec koristil izredni dopust, morajo biti izpolnjeni določeni pogoji:
- Utemeljen razlog: okoliščina mora biti življenjsko pomembna ali nujna (npr. smrt v družini, poroka, nesreča).
- Vloga delavca: delavec praviloma vloži pisno vlogo, v kateri navede razloge in predvideno trajanje odsotnosti.
- Dokazila: pogosto je treba priložiti dokazila, kot so zdravniška potrdila, potrdilo o smrti ali o vpisu otroka v šolo.
- Soglasje delodajalca: delodajalec presoja, ali so razlogi utemeljeni.
Postopek odobritve
Postopek za odobritev je razmeroma preprost, vendar je priporočljivo slediti uradnim korakom:
- Korak 1: Vloga – delavec poda prošnjo za izredni dopust z razlago razlogov.
- Korak 2: Presoja – delodajalec preveri, ali razlogi ustrezajo zakonskim določbam.
- Korak 3: Odločitev – delodajalec izda pisno odločitev o odobritvi ali zavrnitvi dopusta.
V primeru odobritve se določi trajanje in vrsta dopusta (plačan ali neplačan).
Pogoste dileme v praksi
Ali lahko izredni dopust koristim ob selitvi?
Nekatere kolektivne pogodbe določajo, da je selitev razlog za plačani izredni dopust, vendar ZDR-1 tega izrecno ne ureja.
Ali oba starša lahko izkoristita izredni dopust za spremljanje prvošolca?
Da, zakon to pravico priznava obema staršema, ne glede na dejavnost ali sektor zaposlitve.
Kaj, če potrebujem daljši dopust zaradi osebnih razlogov?
V tem primeru lahko zaprosite za neplačani izredni dopust. Dolžina je odvisna od internih aktov in dogovora z delodajalcem.