Letni dopust predstavlja temeljno pravico vsakega zaposlenega, ki mu omogoča čas za počitek, regeneracijo in usklajevanje osebnega življenja z delovnimi obveznostmi. V Republiki Sloveniji to pravico ureja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki jasno določa minimalni obseg dopusta, pogoje za njegovo izrabo in omejitve, ki jih lahko postavi delodajalec.

ZDR-1 dopust: Kaj določa zakon?

Osrednji zakon, ki v Sloveniji ureja področje letnega dopusta, je torej ZDR-1. V skladu s prvim odstavkom 159. člena ZDR-1 ima vsak delavec pravico do letnega dopusta, ki ne sme biti krajši od štirih tednov. Natančno število dni dopusta je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu.

• Če ima delavec petdnevni delovni teden, mu pripada najmanj 20 delovnih dni dopusta.
• Če dela šest dni na teden, mu pripada najmanj 24 delovnih dni dopusta.
• V primeru štiridnevnega delovnega tedna pa najmanj 16 delovnih dni.

Zakon torej ne določa absolutnega števila dni dopusta za vse enako, ampak ga prilagaja dejanski delovni obveznosti zaposlenega. Pomembno je poudariti, da ta pravica velja ne glede na to, ali delavec dela s polnim ali krajšim delovnim časom – kriterij ostaja razporeditev delovnih dni.

Kolektivne pogodbe in interni akti delodajalca

ZDR-1 dopust določa le minimalne standarde. V številnih panogah so s kolektivnimi pogodbami ali internimi akti delodajalca določeni daljši dopusti, kot jih predpisuje zakon. Delodajalci lahko z internimi akti priznajo tudi dodatne dni dopusta na podlagi delovne dobe, starševstva, invalidnosti, zdravstvenega stanja ali drugih osebnih okoliščin.

Izraba letnega dopusta in vloga delodajalca

Po ZDR-1 mora delavec letni dopust izrabiti upoštevaje potrebe delovnega procesa ter svoje družinske obveznosti. To pomeni, da mora delodajalec pri določanju termina dopusta uravnotežiti interese delovnega procesa z legitimnimi interesi zaposlenega.

Kljub temu ima delodajalec pravico, da prošnjo za dopust zavrne, če bi delavčeva odsotnost resneje ogrozila delovni proces. V skladu s sodno prakso (npr. Sodba VIII Ips 125/2012) ima delodajalec možnost zavrnitve dopusta, če obstajajo utemeljeni poslovni razlogi. Pomembno pa je, da je ta odločitev natančno dokumentirana in enako uporabljena za vse zaposlene, da se preprečijo morebitni pravni spori.

Dopust v primeru posebnih osebnih okoliščin

ZDR-1 ureja tudi dopust oziroma plačano odsotnost z dela v primeru posebnih osebnih okoliščin. Med te okoliščine spadajo:

• poroka delavca,
• smrt bližnjega družinskega člana.

V takih primerih ima delavec pravico do plačane odsotnosti, vendar največ sedem delovnih dni letno, kot je določeno z zakonom in potrjeno tudi s sodno prakso (npr. VSRS Sklep VIII Ips 9/2024).

Selitev ni izrecno določena kot osebna okoliščina, ki bi omogočala plačano odsotnost z dela. Zato je lahko odsotnost zaradi selitve dogovorjena le na podlagi kolektivne pogodbe ali individualnega dogovora z delodajalcem.

Kaj pa šolske počitnice?

ZDR-1 dopust upošteva tudi posebne potrebe staršev, zlasti tistih, katerih otroci obiskujejo šolo. Sodna praksa priznava, da delodajalec ne sme zavrniti dopusta v času šolskih počitnic, če gre za starša šoloobveznega otroka, razen če za to obstajajo tehtni razlogi, ki bi ogrozili delovni proces.

Dopust in krajši delovni čas

Pravica do letnega dopusta pripada tudi zaposlenim, ki delajo s krajšim delovnim časom, vendar v enakem obsegu tednov dopusta kot ostalim zaposlenim. Edina razlika je v tem, da je dejansko število dni dopusta sorazmerno manjše glede na razporeditev dela.

Na primer: če nekdo dela štiri dni na teden, mu pripada najmanj 16 dni dopusta. Čeprav ta oseba morda opravi manj ur tedensko kot polnozaposleni, ima še vedno pravico do dopusta, izračunanega na podlagi dejanske delovne obveznosti.

Povzetek ključnih zakonskih določb

• ZDR-1 dopust določa kot temeljno pravico vseh delavcev.
• Minimalna dolžina dopusta je štiri tedne, kar se preračuna v delovne dni glede na delovni teden.
• Pravica do dopusta ni odvisna od tega, ali ima delavec polni ali krajši delovni čas.
• Delodajalec lahko prošnjo za dopust zavrne, če obstajajo utemeljeni poslovni razlogi, vendar mora to biti dokumentirano in pošteno.
• Poroka in smrt bližnjih članov družine upravičujeta do plačane odsotnosti, ki lahko traja največ sedem dni letno.
• Selitev ni izrecno urejena kot razlog za dopust v ZDR-1.

Letni dopust je več kot le formalna pravica – je nujna za kakovostno življenje zaposlenih in za dolgoročno uspešnost podjetij. ZDR-1 dopust natančno opredeljuje. Kjer zakon ne daje jasnih odgovorov, je ključno preveriti kolektivne pogodbe ali doseči dogovor z delodajalcem, da se pravice zaposlenih spoštujejo in da so hkrati zagotovljeni pogoji za nemoten delovni proces.