Odpoved pogodbe o zaposlitvi je ena izmed temeljnih možnosti delodajalca za prenehanje delovnega razmerja. Vendar pa zakonodaja Republike Slovenije, zlasti Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), v določenih primerih izrecno prepoveduje odpoved delavcem, ki so v posebnem varstvenem položaju. Takšne okoliščine temeljijo na domači zakonodaji, mednarodnih konvencijah, interventnih zakonih ter sodni praksi.
V članku bomo podrobneje predstavili, kdaj odpoved ni dovoljena, katere pravne podlage urejajo to področje in kakšne pravice imajo delavci, kot so noseče delavke, mlade matere po porodu in invalidne osebe.
Neutemeljeni razlogi za odpoved po ZDR-1
ZDR-1 v 90. členu določa, da delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz neutemeljenih razlogov, kot so:
- članstvo v sindikatu ali sindikalna dejavnost,
- vložitev tožbe proti delodajalcu,
- začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni ali poškodbe,
- koriščenje starševskih pravic (npr. porodniški dopust, očetovski dopust).
Če je odpoved pogodbe o zaposlitvi dana zaradi katerega koli od zgoraj navedenih razlogov oz. drugih razlogov, ki jih najdemo v 90. členu ZDR-1, je taka odpoved nezakonita in jo lahko delavec izpodbija pred sodiščem.
Odpoved noseči delavki: pravna zaščita
Zelo specifična in stroga zaščita pred odpovedjo je zagotovljena nosečim delavkam. Po 115. členu ZDR-1 delodajalec namreč ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi noseči delavki.
Kljub temu, da delovno razmerje v času nosečnosti ne sme prenehati zaradi redne odpovedi s strani delodajalca, obstajajo glede odpovedi noseči delavki določene izjeme. Nosečnici je lahko podana izredna odpoved iz razlogov po ZDR-1, ob predhodnem soglasju inšpektorja za delo. Poleg tega se lahko delovno razmerje zaključi tudi zaradi prenehanja delodajalca.
Sodna praksa (npr. VDSS Pdp 767/2022) jasno potrjuje, da je odpoved brez soglasja inšpektorja nezakonita. Sodbe dodatno potrjujejo, da je zakonodajno varstvo restriktivno in da mora delodajalec strogo spoštovati postopek.
Varstvo mlade matere po porodu
Po porodu mlada mati uživa pravico do materinskega dopusta, kar je jasno opredeljeno v zakonodaji. Tudi mlado mati, ki doji otroka do enega leta starosti, pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca, ščiti 115. člen ZDR-1. Kasneje eksplicitne prepovedi odpovedi, kot velja za nosečnice sicer ni, vendar tudi za mlade starše zakonodaja posredno zagotavlja posebno zaščito:
- Resolucija o družinski politiki 2018–2028 spodbuja ukrepe za podporno okolje materam in otrokom.
- Sodne odločbe potrjujejo pomen varstva komunikacije in skrbi za otroka, kot v primeru VSL IV Cp 161/2020.
Iz tega izhaja, da mora delodajalec ravnati previdno in spoštljivo do pravic mlade matere, saj lahko neutemeljena odpoved pomeni kršitev zakonskih določb.
Odpoved invalidni osebi
Posebno varstvo imajo tudi invalidne osebe, kar ureja tako ZDR-1 kot Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI).
116. člen ZDR-1 razloči, da se lahko pogodba odpove zaradi nezmožnosti za delo iz razloga invalidnosti, ali iz poslovnega razloga, a le ob upoštevanju posebnih predpisov. 39. člen ZZRZI nam pri tem pove, da delodajalec ne sme invalidu, ki nima statusa delovnega invalida, redno odpovedati pogodbe o zaposlitvi zaradi nesposobnosti, če ne dosega pričakovanih rezultatov in invalid teh rezultatov ne dosega zaradi invalidnosti.
Sodna praksa (npr. Pdp 724/2014) določa, da mora biti invalidu hkrati ponujena nova pogodba za ustrezno delovno mesto, če se odpoveduje obstoječa pogodba iz poslovnega razloga.
Postopek odpovedi in pravice delavca
Ne glede na razlog mora biti postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi vedno v skladu z zakonom. Delavec ima pravico do:
- zagovora pred odpovedjo,
- pisne obrazložitve razlogov,
- možnosti izpodbijanja odpovedi na sodišču.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi je torej mogoča le v skladu z zakonskimi in kolektivnopogodbenimi določbami.