Regres za letni dopust predstavlja eno ključnih pravic delavcev v delovnem razmerju in je jasno opredeljen v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1). V skladu z zakonodajo mora delodajalec izplačati regres za letni dopust v določenem roku in najmanj v zakonsko določeni višini. V tem članku bomo pregledali, kaj določa ZDR-1 o regresu, kdaj mora biti izplačan, kako se določa njegova višina, kaj pravijo kolektivne pogodbe ter kakšne so davčne posebnosti in izjeme.

Kaj določa ZDR-1 glede regresa za letni dopust?

Regres za letni dopust je po ZDR-1 pravica vsakega zaposlenega, in sicer najmanj v višini minimalne plače. Regres ni pogojen s količino izrabljenega dopusta, ampak gre za pravico, ki pripada vsakemu zaposlenemu, ki ima pravico do letnega dopusta.

1. odstevk 131. člena ZDR-1 določa:

“Delodajalec mora delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres v višini najmanj minimalne plače.”

Mogoče je tudi izplačilo višjega zneska, regres pa ne sme biti manjši, kot je to zakonsko določeno.  

Do kdaj mora biti izplačan regres?

Po ZDR-1 mora biti regres izplačan najpozneje do 1. julija tekočega leta. V primeru dokazane nelikvidnosti delodajalca se ta rok lahko podaljša do 1. novembra. Pri tem je treba poudariti, da je rok 1. julij je splošno zavezujoč. Podaljšanje do 1. novembra je možno le, če je nelikvidnost razvidna iz poslovnih knjig.

Zgodi se lahko tudi, da je pogodba o zaposlitvi sklenjena po 1. juliju. V tem primeru se regres izplača sorazmerno za preostanek koledarskega leta.

Delavci, ki se zaposlijo sredi leta ali imajo krajiši delovni čas, so torej upravičeni do sorazmernega dela regresa. Sorazmernost se določi glede na:

• trajanje zaposlitve v koledarskem letu,
• delovni čas (če je krajši od polnega).

Če je delavec zaposlitev zaključil pred 1. julijem, pa mu mora biti regres izplačan najkasneje ob izteku delovnega razmerja, v sorazmernem deležu.

Višina regresa po kolektivnih pogodbah

Čeprav je zakonsko minimalna višina regresa določena z minimalno plačo, pa številne kolektivne pogodbe določajo višji regres. Pri določitvi višine regresa je zato ključnega pomena, katera kolektivna pogodba velja za posamezno dejavnost oziroma podjetje.

Oblika izplačila regresa

Po zakonu se regres praviloma izplača v denarni obliki. V nekaterih primerih, kot je kolektivna pogodba za trgovinsko dejavnost, je dovoljen delni nedenarni regres, kot npr. boni, darilne kartice ali drugi produkti, če so primerljive vrednosti kot denarni znesek.

Davčni vidik izplačila regresa

Izplačilo regresa ima tudi davčne posledice, ki jih določa Zakon o dohodnini (ZDoh-2) in Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV).

Dohodnina:

• Regres do višine 100% povprečne bruto plače v RS (preračunano na mesec) ni obdavčen z dohodnino.
• Če regres preseže to mejo, se na presežni znesek obračuna akontacija dohodnine.

Posebnosti, ki jih mora delodajalec upoštevati

Delodajalci morajo poleg zakonskih rokov in višine regresa upoštevati še:

• sorazmerni del regresa v primeru zaposlitve za določen čas ali krajši delovni čas,
• podlago za izplačilo (ZDR-1, kolektivna pogodba ali interni akt),
• dokumentacijo in prijavo regresa, vključno z ustreznimi obrazci,
• spoštovanje roka in oblike izplačila, da se izognejo pravnim posledicam.

Regres za letni dopust kot zakonska pravica

ZDR-1 regres torej ni le socialna ugodnost, temveč zakonsko zagotovljena pravica vsakega zaposlenega. Delodajalci morajo spoštovati:

• rok izplačila (najkasneje do 1. julija, izjemoma do 1. novembra),
• minimalno višino (vsaj v višini minimalne plače),
• posebnosti kolektivnih pogodb,
• davčne in prispevkovne zakonitosti.