Nadurno delo je pogosto nujen del delovnega razmerja, a hkrati področje, ki je velikokrat tudi predmet slabe volje in kot tako zahteva natančno poznavanje in spoštovanje zakonodaje. V Republiki Sloveniji je temeljni pravni vir, ki ureja to področje, Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Poleg njega lahko dodatne pogoje in izjeme določajo tudi kolektivne pogodbe ter sodna praksa. V nadaljevanju si poglejmo, kaj točno določa ZDR-1 nadurno delo in kakšne so pravice ter obveznosti delavcev in delodajalcev.

Kdaj je nadurno delo dovoljeno?

Po ZDR-1 je dolžnost delavca, da opravlja nadurno delo, če to od njega zahteva delodajalec v posebnih okoliščinah. Med te okoliščine spadajo:

• povečana potreba po delu, ki je ni bilo mogoče predvideti;
• preprečevanje škode za delodajalca ali tretje osebe;
• zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja.

Delodajalec lahko nadurno delo odredi pisno, v nujnih primerih pa tudi ustno, vendar mora takšno odredbo pisno potrditi do konca delovnega tedna.

Zakonske omejitve za nadurno delo

ZDR-1 določa jasne časovne omejitve, ki veljajo za vsakega delavca, in sicer:

• največ 8 ur nadurnega dela tedensko,
• največ 20 ur mesečno,
• največ 170 ur letno.

Ob soglasju delavca se lahko letna omejitev poveča na največ 230 ur, vendar le, če delavec s tem izrecno soglaša pisno. Pomembno je, da zavrnitev soglasja za nadurno delo nad letno mejo ne sme imeti negativnih posledic za delavca.

Po ZDR-1 je delavec dolžan opravljati nadurno delo, če so izpolnjeni pogoji, ki jih določa zakon. Vendar pa ima tudi pravico do pravnega varstva, če meni, da je odreditev nadurnega dela nezakonita ali nesorazmerna. Delavec lahko zakonito zavrne nadurno delo v naslednjih primerih:

• protipravno ravnanje delodajalca,
• če so presežene zakonske omejitve za nadurno delo,
• če obstajajo zdravstveni razlogi, družinske obveznosti (npr. varstvo otrok) ali možnosti reorganizacije dela, kar je lahko opredeljeno tudi v kolektivnih pogodbah.

Vloga kolektivnih pogodb

Kolektivne pogodbe lahko dopolnjujejo določbe ZDR-1 o nadurnem delu. Poudarjajo se posebne pravice za določene skupine delavcev, kot so mlajši starši, ki skrbijo za otroke, in invalidi, ki zaradi svojega zdravstvenega stanja potrebujejo dodatno zaščito. Čeprav ZDR-1 neposredno ne izključuje teh skupin iz nadurnega dela, kolektivne pogodbe lahko določajo posebne razmere za njihovo razporejanje. V praksi to pomeni, da se nadurno delo za te skupine določa bolj previdno in le, če to ne ogroža njihovega zdravja ali družinskega življenja.

Soglasje delavca in njegova pravna veljavnost

Če želi delodajalec od delavca zahtevati nadurno delo nad 170 ur letno, mora pridobiti pisno soglasje. To soglasje je pomembno, saj varuje delavca pred morebitnimi zlorabami. Zavrnitev soglasja ne sme vplivati na položaj delavca v delovnem razmerju – ne sme biti kaznovan ali kako drugače prikrajšan. Pisna odreditev in zbiranje soglasij predstavljata tudi dokaz, da delodajalec deluje v skladu z zakonom, kar je pomembno tudi v primeru morebitnih sporov ali inšpekcijskega nadzora.

Sodne prakse glede nadurnega dela

Sodna praksa, kot je razvidno iz odločb Višjega delovnega in socialnega sodišča (VDSS), poudarja pomen pisne odreditve nadurnega dela. Če delavec opravlja ure nad običajnim delovnim časom brez izrecne pisne odredbe, se te ure ne štejejo za nadurno delo in ne morejo iti v breme delodajalca. To pomeni, da je odreditev nadurnega dela obvezna v pisni obliki, razen v izjemnih nujnih primerih. V takih primerih mora biti ustna odredba naknadno potrjena pisno najpozneje do konca delovnega tedna.

Nadurno delo naj bo pravno urejeno

ZDR-1 nadurno delo ureja natančno in z jasno določenimi pogoji. Namen zakonodaje je, da se zaščitijo pravice delavcev, hkrati pa omogoči delodajalcem odziv na izjemne delovne potrebe. Za delodajalce to pomeni, da morajo:

• nadurno delo pisno odrediti,
• spoštovati časovne omejitve,
• v primeru preseganja letne meje pridobiti pisno soglasje zaposlenega.

Za delavce pa zakon pomeni zaščito, saj jim omogoča, da nadurno delo zavrnejo brez posledic, če so presežene zakonske meje ali če obstajajo legitimni razlogi za zavrnitev. V vsakem primeru pa je ključnega pomena, da je vsako nadurno delo vnaprej predvideno, jasno dokumentirano in pravno utemeljeno, saj le tako lahko zagotavljamo spoštovanje pravic vseh udeleženih.