Nadurno delo je eden najobčutljivejših institutov delovnega prava, saj posega v pravico delavca do počitka, zdravja in usklajevanja zasebnega življenja. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) zato zelo natančno določa, kdaj in pod kakšnimi pogoji ga lahko delodajalec zahteva. Še posebej pogosto se vprašanja pojavljajo v izrednih razmerah – ob poplavah, požarih, epidemijah ali nenadnih okvarah, ko je treba hitro zagotoviti nemoteno delovanje procesa ali preprečiti veliko škodo.

V tem članku podrobno pojasnjujemo, kdaj lahko delodajalec zahteva nadurno delo, kakšen postopek mora upoštevati, katere omejitve veljajo in kdaj ima delavec pravico odkloniti takšno zahtevo.

Kaj je nadurno delo?

Nadurno delo je delo, ki ga delavec opravi preko polnega delovnega časa, kot ga določa pogodba o zaposlitvi. Pravila ureja 144. člen ZDR-1, ki določa, da se nadurno delo lahko odredi le izjemoma in v jasno opredeljenih okoliščinah. Nadurno delo nikakor ne sme postati redna praksa ali način reševanja kadrovske podhranjenosti.

V katerih izrednih razmerah lahko delodajalec odredi nadurno delo?

ZDR-1 izrecno določa primere, ko je nadurno delo dopustno, izredne razmere pa predstavljajo jedro teh izjem. Tipične situacije vključujejo:

1. Izjemoma povečan obseg dela

Ko pride do nepredvidljivega, naglega porasta dela, ki ga ni mogoče obvladati v okviru običajnega delovnega časa. To se pogosto zgodi zaradi posledic naravnih nesreč, okvar ali kriz.

2. Preprečevanje materialne škode

Če obstaja neposredna nevarnost večje poslovne ali premoženjske škode. Tu pride v poštev tudi zakonodaja o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (ZVNDN), ki med nesreče šteje poplave, potrese, požare in industrijske nesreče.

3. Nujnost zagotavljanja varnosti ljudi in premoženja

Ko je ogrožena varnost zaposlenih, strank ali infrastrukture.

4. Opravljanje nujnih popravil

Če pride do okvare na stroju, napravi ali sistemu, katere odprava ne more čakati, ker bi povzročila zastoj ali nevarnost.

V vseh teh primerih je nadurno delo ne le dopustno, temveč pogosto tudi nujno.

Postopek odreditve nadurnega dela

Pisna odredba – osnovno pravilo

Delodajalec mora nadurno delo odrediti pisno pred začetkom opravljanja nadur. Pisna odredba mora vsebovati razlog, pričakovano trajanje ter izjavo, da so izpolnjeni zakonski pogoji.

Ustna odredba – izjema v izrednih razmerah

Če je situacija tako nujna, da pisna odredba ni mogoča (npr. nenadna poplava v proizvodni hali), lahko delodajalec nadure odredi ustno. Vendar mora pisno odredbo izdati najkasneje do konca tedna po opravljenem nadurnem delu.

Sodna praksa (npr. VDSS Pdp 118/2024) poudarja, da je spoštovanje postopka ključni pogoj zakonitosti.

Omejitve nadurnega dela

ZDR-1 zaradi varovanja zdravja delavcev določa stroge časovne omejitve:

• največ 8 ur na teden,
• največ 20 ur na mesec,
• največ 170 ur na leto.

Možnost preseganja letne omejitve

Letna omejitev 170 ur se lahko preseže le s pisnim soglasjem delavca, vendar skupno največ do 230 nadur. Delavec zaradi odklonitve soglasja ne sme biti nikakor prikrajšan.

Kateri delavci uživajo posebno varstvo?

Nekaterim delavcem ni dovoljeno odrediti nadurnega dela brez njihovega pisnega soglasja:

• nosečnice, delavke po porodu in doječe matere,
  
  

• starši otroka do 3 let,
  
  

• starš otroka do 7 let, če živi sam,
  
  

• starejši delavci,
  
  

• delavci, ki negujejo hudo bolnega otroka.
  
  

Pri teh kategorijah mora biti soglasje prostovoljno in vnaprejšnje.

Kaj če delavec nadurno delo odkloni?

Če so izpolnjeni vsi zakonski pogoji, je delavec dolžan opraviti nadurno delo. Vrhovno sodišče je v sodbi VIII Ips 425/2009 odločilo, da lahko neupravičena odklonitev nadurnega dela predstavlja kršitev delovnih obveznosti in vodi celo v odpoved iz krivdnega razloga.

Če pa nadurno delo ni bilo zakonito odrejeno (npr. brez razloga, brez spoštovanja postopka), ima delavec pravico odkloniti.