Podjemna pogodba je ena najpogosteje uporabljenih oblik civilnopravnih pogodb v Sloveniji, predvsem v primerih, ko gre za opravljanje določenega dela ali storitve. Gre za dogovor med dvema strankama – podjemnikom in naročnikom – kjer se podjemnik zaveže, da bo opravil določeno delo, naročnik pa, da mu bo za to plačal. A za brezhibno izvedbo in pravno varnost morata biti obe strani pozorni na več ključnih elementov, predvsem glede odgovornosti, rokov in pogojev za odstop.
Kaj je podjemna pogodba?
Podjemna pogodba je urejena v Obligacijskem zakoniku (OZ), in je namenjena razmerjem, kjer podjemnik opravi neko delo (npr. popravilo, izdelava, gradnja), ne da bi šlo za delovno razmerje. Bistvena značilnost je neodvisnost podjemnika, ki samostojno izvaja dogovorjeno nalogo, brez podrejenosti naročniku, kot to velja v delovnih razmerjih.
Pojasnilna obveznost podjemnika
Eden najpomembnejših pravnih elementov, na katere mora biti podjemnik pozoren pri sklenitvi in izvajanju pogodbe, je pojasnilna dolžnost, kot jo določa 625. člen OZ. To pomeni, da je dolžan naročniku jasno in celovito pojasniti vse okoliščine, ki lahko vplivajo na izvedbo posla.
V praksi to pomeni:
- opozorilo naročniku, če načrt ali zahteve niso izvedljive,
- obveščanje o potrebnih spremembah za uspešno izvedbo,
- opozorilo na možna tveganja, tehnične ovire ali neustrezne pogoje.
Če podjemnik tega ne stori, lahko odgovarja za morebitno nastalo škodo. Tako je razsodilo tudi sodišče v VSK sklep Cpg 54/2015, kjer je bil podjemnik spoznan za odgovornega, ker ni opozoril naročnika, da načrt za izvedbo ni bil primeren.
Odgovornost podjemnika za kakovost izvedenega dela
Podjemna pogodba odgovornost jasno opredeljuje – podjemnik mora zagotoviti kakovost. Če delo ni opravljeno v skladu z dogovorom ali ne ustreza običajnim strokovnim standardom, odgovarja za stvarne napake, kot jih definira OZ.
Po VSL sodbi I Cp 609/2018 naročnik, ki opazi napako pri delu, mora le-to pravočasno grajati, sicer izgubi pravico do uveljavljanja zahtevkov. Zahtevki lahko vključujejo:
- popravilo pomanjkljivosti,
- znižanje plačila,
- razdrtje pogodbe v primeru bistvene napake.
Odgovornost se razširi tudi na materiale, če jih zagotovi podjemnik – ti morajo biti vsaj srednje kakovosti, sicer je tudi zanje odgovoren.
Kaj če podjemnik zamuja?
Zamuda pri izvedbi dogovorjenega dela ni zgolj tehnična težava – gre lahko za resno kršitev pogodbenih obveznosti. Po 627. členu OZ lahko naročnik, če podjemnik zamuja, postavi dodatni rok za izpolnitev. Če podjemnik tudi tega ne spoštuje, ima naročnik pravico:
- odstopiti od pogodbe, in
- zahtevati povračilo škode.
V primeru, da je bila v pogodbi določena pogodbena kazen za zamudo, jo naročnik lahko uveljavlja brez dodatnega dokazovanja škode.
Podjemnik je lahko odgovornosti za zamudo tudi oproščen, vendar le, če dokaže, da vzrok zamude ne izhaja iz njegove sfere. Če na primer naročnik ni pravočasno zagotovil dostopa do objekta ali potrebnih načrtov, se podjemnik lahko razbremeni odgovornosti.
Podjemna pogodba odstop – kdaj je podjemnik do odstopa upravičen?
Čeprav OZ bolj pogosto obravnava pravico naročnika do odstopa, ima tudi podjemnik pravico do odstopa, če:
- naročnik bistveno krši pogodbo (npr. ne plačuje, ovira delo),
- so se okoliščine bistveno spremenile, kar onemogoča izvedbo (npr. naročnik spremeni projekt, a ne zagotovi novih navodil),
- tudi v drugih primerih, kadar so ti določeni v pogodbi.
Dokazno breme – zakaj je pomembna dokumentacija?
V razmerju, ki nastane pri podjemni pogodbi, ima dokazno breme pogosto podjemnik, še posebej, če gre za spore glede izvedbe, rokov ali komunikacije z naročnikom. To pomeni, da mora podjemnik:
- voditi dokumentacijo o izvedbi del (dnevniki, poročila),
- hraniti komunikacijo z naročnikom (e-pošta, zapisniki),
- pridobiti pisna potrdila o odobritvi sprememb.