V času gospodarskih nihanj in finančne negotovosti se podjetja lahko znajdejo v resnih težavah z likvidnostjo. Ena izmed zelo pogostih in velikokrat tudi zaskrbljujočih tem v takih okoliščinah je insolventnost – stanje, ko dolžnik več ne zmore poravnavati svojih obveznosti. Slovenska zakonodaja, zlasti ZFPPIPP (Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju), določa jasne pogoje za insolventnost in postopek prisilne poravnave kot enega od možnih izhodov za dolžnika.

V tem članku bomo razložili, kdaj nastopi insolventnost, kako se ugotavlja, kaj pomeni prisilna poravnava in kakšne so razlike med prisilno poravnavo in stečajem.

Kaj je insolventnost?

Insolventnost je pravno opredeljeno stanje, ko dolžnik ne more več poravnati svojih zapadlih obveznosti. Po 14. členu ZFPPIPP se insolventnost ugotovi, kadar je dolžnik:

• trajneje nelikviden (ko je v zamudi z obveznostmi več kot dva meseca, v višini vsaj 20 % letnih obveznosti), ali
• dolgoročno plačilno nesposoben, kar pomeni, da ne more več pričakovano izpolnjevati svojih denarnih obveznosti.

Insolventnost je lahko začasna ali trajna, vendar ZFPPIPP kot pravno podlago za uvedbo postopkov zaradi insolventnosti določa predvsem trajno nelikvidnost.

Zakon omogoča, da insolventnost ugotovijo tako dolžnik sam kot tudi upniki, kar pomeni, da lahko postopke sproži katerakoli od strani.

Kakšne so posledice insolventnosti?

Ko podjetje postane insolventno, lahko nastopijo naslednje posledice:

1. Začetek postopka prisilne poravnave ali stečaja.
2. Ustavitev vseh izvršb in individualnih izterjav – to preprečuje, da bi bili nekateri upniki neupravičeno poplačani pred drugimi.
3. Omejitev poslovanja dolžnika – v primeru stečaja dolžnik izgubi pravico upravljanja svojega premoženja. To pravico v stečajnem postopku prevzame stečajni upravitelj.
4. Odgovornost poslovodstva – člani poslovodstva, ki niso ukrepali ob znanih znakih insolventnosti, tvegajo osebno odgovornost in prepoved opravljanja funkcij v prihodnje.

Kaj je prisilna poravnava?

Prisilna poravnava je eden izmed postopkov, ki jih omogoča zakon v primeru insolventnosti. Namen prisilne poravnave je omogočiti reorganizacijo podjetja in poplačilo dolgov pod spremenjenimi pogoji.

Ključni cilji prisilne poravnave so omogočiti dolžniku nadaljevanje poslovanja, zagotoviti poplačilo upnikov v daljšem časovnem obdobju ali z zmanjšanim zneskom ter ohraniti delovna mesta in dejavnost dolžnika.

Postopek prisilne poravnave vodi sodišče, vendar dolžnik (v nasprotju s stečajem) ohrani del poslovodnih pravic.

Postopek prisilne poravnave po ZFPPIPP

1. Dolžnik vloži predlog za začetek postopka.
2. Sodišče začne postopek in določi časovno obdobje za pripravo načrta finančnega prestrukturiranja.
3. Dolžnik pripravi načrt finančnega prestrukturiranja, ki vključuje predlog zmanjšanja dolgov, odloga plačila ipd.
4. Upniki glasujejo o predlogu.
5. Če je prisilna poravnava potrjena, postane zavezujoča za vse upnike - tudi za tiste, ki so glasovali proti njej.

Stečaj in prisilna poravnava: ključne razlike

• Namen: Namen prisilne poravnave je reorganizacija dolžnika in nadaljnje poslovanje, namen stečaja pa poplačilo upnikov in likvidacija dolžnika.
• Upravljanje: V primeru prisilne poravnave dolžnik še vedno sam upravlja s svojim premoženjem, v primeru stečaja pa upravljanje s premoženjem dolžnika prevzame stečajni upravitelj.
• Izid: Po končani prisilni poravnavi dolžnik ostane na trgu in posluje naprej, po končanem stečajnem postopku pa pravna oseba dolžnika preneha.
• Vpliv na upnike: V primeru prisilne poravnave se dogovori zmanjšanje ali odlog plačil, če pa gre za stečaj se vrši poplačilo upnikov iz stečajne mase v vrstnem redu.

Kdaj je prisilna poravnava smiselna izbira?

Prisilna poravnava je ustrezna izbira, kadar:

• ima dolžnik potencial za nadaljnje poslovanje,
• obstajajo realni ukrepi za finančno sanacijo,
• se želi podjetje izogniti stečaju,
• ima podjetje podporo vsaj nekaterih večjih upnikov.

Če je premoženje že močno obremenjeno ali če podjetje ne kaže znakov okrevanja, pa je stečaj pogosto neizogiben.

Pravice in dolžnosti poslovodstva v času insolventnosti

Poslovodstvo mora že ob prvih znakih insolventnosti sprejeti ustrezne ukrepe (npr. zmanjšanje stroškov, prestrukturiranje) in sprožiti postopek prisilne poravnave oz. predlagati stečaj, če ni druge možnosti. V skladu s 131. členom ZFPPIPP mora poslovodstvo ravnati skrbno in odgovorno, saj v nasprotnem primeru lahko sledi osebna odgovornost družbenikov.

Prisilna poravnava kot priložnost

Insolventnost podjetja pomeni resne finančne težave, kljub vsemu pa ni nujno, da to predstavlja konec podjetja. Zakon s postopkom prisilne poravnave omogoča možnosti reševanja situacije. Prisilna poravnava je učinkovit pravni mehanizem, ki podjetju omogoča:

• reorganizacijo dolgov,
• nadaljnje poslovanje,
• ohranitev delovnih mest.

Z upoštevanjem zakonskih rokov in postopkov lahko podjetje v krizi najde pot naprej, upniki pa dosežejo vsaj delno poplačilo.