Spremembe pogodbe po izvedenem postopku javnega naročanja so eno izmed pomembnejših vprašanj v praksi javnega naročanja, saj se potrebe naročnikov med izvajanjem pogodbe pogosto spremenijo. Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) dopušča določene spremembe, vendar le pod pogoji, ki zagotavljajo spoštovanje načel transparentnosti, enakopravne obravnave ponudnikov in zagotavljanja konkurence. Temeljna pravila glede dopustnosti sprememb pogodbe ali okvirnega sporazuma med izvajanjem določa 95. člen ZJN-3, ki izrecno določa primere, v katerih je sprememba možna brez izvedbe novega postopka javnega naročanja.

Pravna podlaga za spremembe pogodbe

V skladu z ZJN-3 se pogodba o izvedbi javnega naročila ali okvirni sporazum lahko spremeni brez novega postopka javnega naročanja samo v primerih, ki jih zakon izrecno dopušča. Namen te ureditve je preprečiti, da bi naročnik po zaključku postopka bistveno spremenil predmet ali pogoje pogodbe na način, ki bi lahko vplival na odločitev ponudnikov, če bi bile takšne spremembe znane že v času oddaje ponudb.

Prvi odstavek 95. člena ZJN-3 določa, da se lahko pogodba ali okvirni sporazum spremeni brez novega postopka javnega naročanja le v primerih, določenih v tem členu, kar pomeni, da so dopustne samo taksativno naštete spremembe. Takšna ureditev temelji tudi na pravu Evropske unije, zlasti na 72. členu Direktive 2014/24/EU, ki ureja dopustnost sprememb pogodb po oddaji javnega naročila in določa, da bistvene spremembe pomenijo novo naročilo, za katerega je treba izvesti nov postopek.

Načelo prepovedi bistvenih sprememb

Osnovno pravilo javnega naročanja je, da pogodbe po oddaji naročila ni dopustno bistveno spremeniti, če bi takšna sprememba lahko vplivala na izid postopka. V skladu z drugim odstavkom 95. člena ZJN-3 se sprememba šteje za bistveno zlasti, če bi zaradi nje lahko sodelovali drugi ponudniki, če bi bila prvotno določena v postopku oddaje naročila, če spreminja ekonomsko ravnotežje pogodbe v korist izvajalca ali če bistveno razširja obseg naročila.

Po ZJN-3 se sprememba šteje za bistveno zlasti, če:

• uvaja pogoje, ki bi omogočili sodelovanje drugim ponudnikom,
• spreminja ekonomsko ravnotežje pogodbe v korist izvajalca,
• bistveno razširja obseg naročila,
• pomeni zamenjavo izvajalca, ki ni dopustna po zakonu.

Takšna razlaga izhaja tudi iz sodne prakse Sodišča Evropske unije, ki poudarja, da sprememba, ki bi lahko vplivala na krog potencialnih ponudnikov ali na izbiro najugodnejše ponudbe, pomeni novo javno naročilo.

Dovoljene spremembe pogodbe brez novega postopka

95. člen ZJN-3 določa več primerov, ko je sprememba pogodbe dopustna brez novega postopka javnega naročanja.

1.  Spremembe, predvidene v razpisni dokumentaciji

Pogodbo je mogoče spremeniti, če je bila možnost spremembe jasno, natančno in nedvoumno določena že v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

To pomeni, da mora naročnik vnaprej določiti pogoje spremembe, obseg spremembe in način spremembe. Če so pogoji spremembe določeni že v razpisni dokumentaciji, takšna sprememba ne pomeni novega naročila.

2. Dodatna dela, storitve ali dobave

Sprememba pogodbe je dopustna tudi, če so potrebna dodatna dela, storitve ali dobave, ki niso bila vključena v prvotno naročilo, vendar so postala potrebna med izvajanjem pogodbe.

Pogoji so:

•  zamenjava izvajalca ni mogoča iz ekonomskih ali tehničnih razlogov,
• sprememba bi povzročila velike nevšečnosti ali znatno podvajanje stroškov,
• povečanje vrednosti ne presega zakonsko določenega praga.

3. Nepredvidene okoliščine

Pogodbo je mogoče spremeniti tudi zaradi okoliščin, ki jih skrben naročnik ni mogel predvideti.

Primeri iz prakse:

• nepredvidena dela na gradbišču,
• spremembe zakonodaje,
• nepredvidene tehnične zahteve,
• izredne razmere.

Sprememba je dopustna, če ne spremeni splošne narave pogodbe in če povečanje vrednosti ne presega zakonsko določenega odstotka.

4. Zamenjava izvajalca

Zamenjava izvajalca je praviloma prepovedana, razen v primerih, ki jih zakon izrecno dopušča, na primer:

• če je bila možnost zamenjave določena v razpisni dokumentaciji,
• če pride do pravnega nasledstva (npr. združitev, pripojitev),
• če naročnik prevzame obveznosti izvajalca.

Posledice nedovoljenih sprememb

Če naročnik pogodbo spremeni v nasprotju z ZJN-3, lahko to pomeni kršitev zakonodaje, možnost revizijskega postopka, nadzor Računskega sodišča, ničnost pogodbe ali uveljavljanje pravnega varstva v skladu z Zakonom o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN). Nedovoljena bistvena sprememba pogodbe lahko pomeni, da bi moral naročnik izvesti nov postopek javnega naročanja, zato lahko takšna sprememba predstavlja kršitev temeljnih načel javnega naročanja.

Spremembe pogodbe po izvedenem javnem naročilu so dopustne le pod pogoji, ki jih določa ZJN-3. Namen teh pravil je zagotoviti, da naročnik po oddaji naročila ne spremeni pogodbe na način, ki bi lahko vplival na konkurenco ali na odločitev ponudnikov.

Pri vsaki spremembi pogodbe je zato treba preveriti:

• ali je sprememba predvidena v razpisni dokumentaciji,
• ali gre za dodatna dela ali nepredvidene okoliščine,
• ali sprememba vpliva na ekonomsko ravnotežje pogodbe,
• ali sprememba pomeni bistveno spremembo naročila.

Le spremembe, ki izpolnjujejo pogoje iz 95. člena ZJN-3, so dopustne brez izvedbe novega postopka javnega naročanja.