zakup garaže - prodaja garaže po določilih 117. člena SZ
Zgoraj navedene ugotovitve so tudi po presoji revizijskega sodišča utemeljevale zaključek nižjih sodišč, da je tožnik dobil garažo na podlagi posebnega naslova (in ne skupaj s stanovanjem) in le v zakup (ki je lahko po določbah 59. člena pravilnika o dodeljevanju stanovanj stanovanjskega sklada JLA - Uradni vojaški list bivše JLA, št. 30/80 - prenehal ločeno od prenehanja stanovanjskega razmerja za stanovanje) in da zato tožnik nima pravice do odkupa sporne garaže po določbah 117. člena SZ. Namreč po tem določilu so bili lastniki dolžni prodati le stanovanja, na katerih so imeli imetniki stanovanjske pravice stanovanjsko pravico na dan uveljavitve stanovanjskega zakona. Na to določilo tako ni mogoče opreti zahteve za prodajo prostorov, ki so se uporabljali na podlagi zakupnega razmerja in kot je tožnik uporabljal sporno garažo.
Ob takem stanju so zato pravno neodločilna izvajanja, kaj lahko predstavlja pomožne stanovanjske prostore.
pravne posledice začetka stečajnega postopka - prijavljanje terjatev - prijava terjatev o katerih je v teku pravdni postopek - prekluzivnost roka za prijavo - obojestransko odplačne pogodbe, sklenjene pred začetkom stečajnega postopka - vpliv začetka stečajnega postopka na terjatev stečajnega upnika iz obojestransko odplačne pogodbe
S prijavo terjatve v stečajno maso upniki uveljavljajo oz. izkazujejo svoj pravni in dejanski interes nad tem, da bi bila njihova terjatev (vsaj delno) poplačana. Posledica opustitve prijave terjatve je zakonska domneva, da upnik nima interesa za poplačilo le-te oz., da je iz določenih razlogov za poplačilo nezainteresiran.
V obojestransko odplačnih (vzajemnih) pogodbah nastopata obe pogodbeni stranki na strani upnika in na strani dolžnika: drug proti drugemu sta hkrati upnik in dolžnik. To so tiste pogodbe, ki so odplačne in obojestransko obvezne, zanje pa je značilno, da obveznost ene stranke brez obveznosti druge stranke ne more niti nastati niti se izpolniti. Če ZPPSL v 120. členu ne bi izključeval (tudi) pobota za terjatve iz obojestransko odplačnih pogodb, bi obveznosti iz teh pogodb na ta način prenehale (po 117. členu ZPPSL), upniki bi bili poplačani v celoti in tako privilegirani nasproti ostalim upnikom stečajne mase. Tak položaj privilegiranih upnikov pa je v nasprotju s temeljnim načelom stečajnega postopka o enakem položaju upnikov ob le zakonsko predvidenih izjemah.
denacionalizacija - upravičenci do denacionalizacije - pravni posel, sklenjen zaradi zvijače predstavnika oblasti in državnega organa - ravnanje skrbnika mladoletne osebe
Predlagateljica je izgubila premoženje s pravnim poslom na način, kakršen v urejenih pravnih razmerah ne bi bil mogoč. Zlorabljeno je bilo dejstvo, da je bila mladoletna in da zato sama ni mogla veljavno razpolagati z nepremičnim premoženjem, pa je občina preko skrbnika in svojih upravnih organov izpeljala prenos njenega premoženja v svojo last v očitnem nasprotju z njenimi koristmi. Zato je v skladu z določbo 5. čl. ZDen, da se posledice tega enostranskega in za predlagateljico škodljivega pravnega posla odpravijo.
razmerja med starši in otroci - dolžnost preživljanja polnoletnega otroka, ki se redno šola - potrebe upravičenca in možnosti zavezanca
Starši so dolžni preživljati otroke tudi po polnoletnosti, če se redno šolajo, vendar samo v skladu s svojimi možnostmi. Pri tem imajo preživninske obveznosti nasproti mladoletnim otrokom prednost.
negmotna škoda - denarna odškodnina za telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in strah - bodoča škoda - pravična denarna odškodnina - določitev višine odškodnine - individualizacija škode - upoštevanje sodne prakse
Pri določitvi odškodnin za nevedene oblike škode so bile upoštevane vse specifične značilnosti tožnikovega primera. V ta sklop spada tudi časovni okvir, ki ga določa pričakovana doba trajanja telesnih in duševnih bolečin glede na tožnikovo mladost v času poškodbe. Prav tožnikova mladost je pomembno vplivala ob vseh drugih pravno odločilnih okoliščinah na višino odškodnin za telesne bolečine in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, ker bo tožnik te dve obliki škode trpel tudi v bodoče. V zvezi z revizijskimi izvajanji, ki v podkrepitev predloga za zvišanje odškodnin za posamezne oblike škode opozarjajo na vrsto ugotovljenih okoliščin, je poudariti, da mora sodišče, če naj pravilno uporabi materialno pravo (200. in 203. člen ZOR), mimo individualizacije zadoščenja v vsakem posameznem primeru, upoštevati tudi objektivno obstoječe okvire, ki jih začrtujejo po eni strani razmerja med manjšimi in večjimi škodami in odškodninami zanje ter na drugi strani višina odškodnin, ki se v določenem času in prostoru priznava za primerljive škode.
odgovornost za drugega - odgovornost iz pravičnosti - povrnitev negmotne škode - kriteriji za določitev višine denarne odškodnine
Pri okoliščinah, ki same zase ne bi bile podlaga za odškodnino po pravičnosti (slab socialni in premoženjski položaj toženca, tožnikovo ravnanje ob škodnem dogodku in prej), je odločilen obseg tožnikove nepremoženjske škode. Bistvena je tudi ugotovitev, da bo toženec prisojeno odškodnino zmogel plačati in da to ne bo ogrozilo njegove elementarne eksistence.
ZTLR člen 47.SZ člen 117, 129, 129/1, 129/2.URS člen 33.
privatizacija stanovanj - pravica do zasebne lastnine kot ustavna kategorija - odklonitev zahteve za odkup porušenega stanovanja - pravica do nakupa drugega primernega stanovanja po členu 129 SZ
Pravica do osebne lastnine, ki je opredeljena v 33. čl. Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33-1409/91) je temeljna pravica. Določbe SZ o lastninjenju in privatizaciji stanovanj predstavljajo hud poseg v to pravico, zato je treba razlagati ozko določbe tega zakona, ki urejajo lastninjenje in privatizacijo stanovanj in stanovanjskih hiš. Tako je treba šteti, da je v 129. čl. naveden "numerus clausus" (omejeno število) primerov, ko bivši imetnik stanovanjske pravice lahko zahteva nakup drugega primernega stanovanja.
predmet pogodbe - ničnost pogodbe zaradi predmeta - nedopusten predmet - posest - pravica do posesti - sodno varstvo
Dopustnost pravnega prometa s predmetom pogodbe, v obravnavani zadevi torej s pravico uporabe na sporni parceli, se presoja po času sklenitve pogodbe, ne pa po sedanjem času, kot skuša uveljaviti revizija. V letu 1986 sklenjena pogodba med tožnico in Skladom stavbnih zemljišč Mesta M. je temeljila na določbi 46. člena takratnega Zakona o stavbnih zemljiščih (Ul. SRS št. 18/84). V obravnavani zadevi je glede na dejanske ugotovitve obeh nižjih sodišč, da so toženci sporno parcelo zamenjali že leta 1977 in da je bila ta parcela nato predmet pogodbe med tožnico in Skladom stavbnih zemljišč Mesta M. v letu 1986, res odločilno prav to, kar je poudarilo sodišče druge stopnje: da je tožnica pridobila pravico uporabe na sporni parceli na podlagi pogodbe in v dobri veri, da je bila pogodba zemljiškoknjižno izvedena in da zato od tožencev, ki sporno parcelo zasedajo s svojimi predmeti, kot imetnica pravice uporabe iz naslova pravice do posesti po 81. členu Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Ul. SFRJ št. 6/80, 36/90) utemeljeno zahteva izročitev v posest, prepoved oviranja uporabe in odstranitev predmetov.
ZTVP člen 147, 154, 155, 155/2, 162, 162/1, 162/3, 170, 170/3.ZISDU člen 109, 109/1, 111, 111/2, 118. ZPP (1977) člen 206, 206/1, 206/2, 208, 208/1.
pravni interes - stranska intervencija - sestava senata - postopek odločanja Agencije za trg vrednostnih papirjev - odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti upravljanja investicijskih skladov - razlogi za odvzem dovoljenja - postopek s pritožbo zoper odločbo Agencije - uporaba določil ZPP
Določba 147. člena ZTVP opredeljuje status Agencije kot neodvisne organizacije, ne določa pa svojstev članov senata. Zato je ni mogoče uporabiti za presojo pravilnosti sestave senata.
Sankcijo odvzema dovoljenja za opravljanje dejavnosti je možno izreči samo za tiste kršitve določb ZISDU, za katere jo zakon izrecno predvideva. Druga al. 118 člena ZISDU ne predvideva takšne sankcije za ravnanja v nasprotju s 70. členom ZISDU.
Če je bil vmesni člen uporabljen zaradi prikritja kršitve prepovedi iz 1. alinee 1. odst. 109. člena ZISDU, njegova uporaba narave posla kot direktnega posla med družbo za upravljanje in investicijsko družbo (skladom - 2. odst. 1. člena ZISDU) ne spremeni.
Namen ravnanja v nasprotju s 109. členom ZISDU ni sestavni del dejanskega stanja, ki upravičuje odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti po 1. alinei 118. člena ZISDU.
ZUP člen 209, 209/2. Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (1992) člen 6, 20, 20/1, 21.
osnovno in srednje šolstvo - napredovanje v naziv - svetovalec
Za napredovanje v naziv svetnik se mora izpolnjevati pogoj "drugo strokovno delo", ovrednoteno vsaj z 38 točkami po pravilniku o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu. V odločbi mora biti drugo strokovno delo ovrednoteno z navedbo strokovnega dela s številom točk za posamezna strokovna dela. Če to ni, je dejansko stanje pomanjkljivo ugotovljeno in odločbe ni mogoče preizkusiti.
lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice po samem zakonu - pomen zemljiškoknjižnega vpisa
Prav državna lastnina, splošno ljudsko premoženje in družbena lastnina so v obdobju od leta 1945 dalje nastajali na podlagi ustav in na njih temelječih zakonih, in sicer velikokrat že na podlagi samega zakona, zato vpisi v zemljiško knjigo za nastanek take pravice niso bili konstitutivnega pomena. Tudi upravljalci so se spreminjali že na podlagi samega zakona in ne glede na obstoječe zemljiškoknjižno stanje. Pretvorba ene vrste lastnine v drugo je lahko in tudi sedaj še lahko temelji samo na zakonu. Iz novejšega obdobja so to na primer Stanovanjski zakon, Zakon o zadrugah, Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij, Zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini itd.
Ker so bili načini nastanka državne lastnine, splošnega ljudskega premoženja in družbene lastnine posebej urejeni in je prišlo do pridobitve v tako lastnino velikokrat že na podlagi samih zakonov, na tak način pa je prihajalo tudi do spremembe upravljalcev oziroma imetnikov pravice uporabe, pa tudi do spreminjajoče se opredelitve pojmov posameznih kategorij zemljišč, predstavlja v obravnavani zadevi uporaba podatkov o zadnjem vpisu v zemljiško knjigo glede imetnika pravice uporabe kot edino odločilnega podatka zmotno uporabo materialnopravnih določb 21. in 33. člena ZTLR, ki oba napotujeta na možnost drugačne zakonske ureditve. Zato dejansko stanje glede vprašanja pasivne legitimacije ni bilo popolno ugotovljeno.
prodaja - sestavine prodajne pogodbe - stvar - prodaja pravice
Predmet prodajne pogodbe ni le fizična stvar marveč so lahko tudi vse civilne pravice, ki so v prometu - stvarne, obligacijske, dedne, pravice intelektualne lastnine. Stvar kot predmet prodaje (prvi odstavek 454. člena in prvi odstavek 458. člena ZOR) je torej lahko tudi pravica, še več, celo sporna pravica (prvi odstavek 461. člena ZOR). Ko je šlo v tej zadevi za pravice iz poslovnih pogodb oziroma poslovnih razmerij, torej ni videti nobene nedovoljenosti.
ZOR člen 200, 200/1. ZPP (1977) člen 2, 2/1, 365, 365/3.
povračilo negmotne škode - denarna odškodnina - specifikacija zahtevka za vsako od vtoževanih, pravno priznanih oblik negmotne škode - odločanje v mejah tožbenih zahtevkov
Zmotno je revizijsko mnenje, da bi smelo sodišče za posamezno obliko nepremoženjske škode prisoditi odškodnino prek postavljenega zahtevka zanjo vse do seštevka vseh postavljenih zahtevkov, in to celo za negmotno in gmotno škodo, in ne glede na ugotovljeno soodgovornost. Zakon o obligacijskih razmerjih razčljenjuje v prvem odstavku 200. člena, potemtakem pravno priznane, oblike negmotne škode, za katere lahko prisodi sodišče pravično denarno odškodnino. Ravnaje se po teh oblikah mora tudi tožnik oblikovati posamezne zahtevke, v teh mejah pa mora sodišče odločati (prvi odstavek 2. člena ZPP). Če teh meja, ki jih torej postavi tožnik sam, kakor se je zgodilo tudi v tej zadevi, sodišče ne bi upoštevalo, bi sodilo prek njih. S tem bi povzročilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka absolutne narave po tretjem odstavku 365. člena ZPP. Le v izjemnih primerih katastrofalnih škod sme po sodni praksi zajeti tožnik vse odškodnine za nepremoženjske škode v enem znesku, za kar pa ne gre v tej zadevi.
ZDDO člen 5, 23, 24, 30, 53, 53/1. ZUS (1977) člen 39, 39/2, 42, 42/2.
razrešitev upravnega delavca
Pomanjkljivo obrazložena odločba onemogoča kontrolo, ali je bilo dejansko stanje sploh pravilno ugotovljeno in ali je bil na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabljen materialni predpis.
Razrešitev višjega upravnega delavca še ne pomeni prenehanje njegovega delovnega razmerja, vendar s prenehanjem delovnega razmerja naziv ugasne.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine, strah, duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - pravična odškodnina kot pravni standard - pomen prizadete dobrine in namen odškodnine - individualizacija škode
Sodišče prve stopnje je opravilo potrebno konkretizacijo in individualizacijo škode, sodišče druge stopnje pa je odškodnino primerno znižalo predvsem zaradi primerjave z drugimi podobnimi škodnimi primeri. To primerjavo je opravilo tudi revizijsko sodišče in ugotovilo, da prisoja odškodnine za prvo obliko škode v znesku 500.000,00 SIT, za drugo v znesku 50.000,00 SIT in za tretjo v znesku 500.000,00 SIT predstavlja ustrezno umestitev take prisoje med tožnikovemu podobne in primerljive škodne primere ter zanje prisojene odškodnine, od katerih v večji meri ne odstopa niti navzdol, še manj pa navzgor.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitni način (ODZ) - priposestvovanje - družbena lastnina - zapuščina brez dediča - kaducitetna pravica - izročitev zapuščine kmetijski zemljiški skupnosti - učinki pravnomočnega sklepa o dedovanju
Leta 1987 je Temeljno sodišče na predlog tožnika razglasilo zapustnika F. M. za mrtvega in kot dan smrti določilo 4.4.1945. Na podlagi sklepa o razglasitvi za mrtvega je zapuščinsko sodišče opravilo zapuščinski postopek in v sklepu o dedovanju ugotovilo, da v zapuščino sodi tudi sporna nepremičnina. Ker dedičev ni bilo, je sodišče sklenilo, da postane sporna parcela družbena lastnina. Če pa bi dediči bili, bi tožnik v zapuščinskem postopku lahko navedel, da je nepremičnino pridobil na podlagi pravnega posla od zapustnika, in potem uspešno uveljavljal pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem (ker kupoprodajna pogodba, ki je bila sklenjena l.1929 v zemljiški knjigi ni bila izvedena, posest pa je bila pravična, poštena in pristna). Proti tožniku tako, v času izdaje sklepa o dedovanju, noben zapustnikov dedič ne bi več imel lastninskega zahtevka.
Sporno zemljišče je postalo družbena lastnina na podlagi sklepa o dedovanju iz leta 1987 in ne na podlagi zakona. Zato tožnik ne more biti nasproti družbeni lastnini v slabšem položaju, kakor bi bil nasproti zapustnikovemu dediču ali celo samemu zapustniku. Torej ni mogoče šteti, da po 4.4.1945 tožnikov posestni prednik ni mogel priposestvovati spornega zemljišča zaradi prepovedi priposestvovanja družbene lastnine.
ZOR člen 154, 154/1, 184. ZCes člen 57, 57/1-1, 57/1-4, 76, 81/1, 81/2, 81/4, 83, 86, 100. PRAVILNIK O OBNAVLJANJU, REDNEM VZDRŽEVANJU IN VARSTVU CEST člen 32, 32/1, 33. ZTVCP člen 4, 4/4, 8, 8/1.
Cestno podjetje odgovarja za škodo na avtomobilu, ki jo povzroči kamen, ki pade nanj ali na cesto, če ne dokaže, da je storilo vse, kar terja stroka, da do škode ne bi prišlo. Podjetje mora namreč nadzirati pobočja nad cesto in primerno ukrepati, da se škoda prepreči. Temelj za samo odškodninsko odgovornost je v prvem odstavku 154. člena ZOR in ne v 184. členu ZOR. Slednji predpis se namreč nanaša na organizacije, ki opravljajo komunalno in drugo podobno dejavnost, med katere spadajo prodaja na drobno, storitve v (krajevnem) transportu, oskrba z vodo in energijami. Skratka, gre za dejavnosti, ki želijo zadovoljiti potrošnika, navedeni predpis pa ga varovati, če pride do opustitve. Cestno podjetje pa ne sodi med komunalne dejavnosti (glej zakon o komunalnih dejavnostih, Ur. list SRS, št. 8/82). Obravnavani primer torej sodi pod splošno določilo o krivdni odgovornosti po prvem odstavku 154. člena ZOR.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnin - premoženje, podržavljeno na podlagi sodne odločbe - priposestvovanje
Sodbe, izdane na podlagi predpisov, ki urejajo priposestvovanje, ni šteti med akte iz 4. člena ZDen, ker so po 3. oziroma 4. odstavku 8. člena ZDen lahko predmet denacionalizacije samo take sodbe, ki imajo podlago v predpisih iz 3. in 4. člena ZDen.
Za odložitev izvršbe po 17. členu ZUS morata biti kumulativno izpolnjena zakonska pogoja in sicer, da bi se z izvršbo prizadelo težko popravljiva škoda in da odložitev ne nasprotuje javni koristi.